Foto:
Foto:
Leni Riefenstahl je na filmskem traku zabeležila nekaj najbolj veličastnih trenutkov vladavine nacistov.
Film Olimpia je eden najboljših umetniških filmov 20. stoletja.
Na začetku svoje bogate kariere je bila Leni Riefenstahl predvsem igralka.
Slavo v svetu fotografije je Riefenstahlova dosegla po objavi serije fotografij, ki prikazujejo afriško pleme Nube.

V Muzeju novejše zgodovine v Ljubljani so namreč odprli razstavo Leni Riefenstahl: Fotografija, film, dokumentacija, na kateri lahko prek več kot 400 eksponatov spoznamo življenje in delo Nemke, ki se je med nesmrtne zapisala predvsem z režijo kontroverznih filmov Zmagoslavje volje in Olimpiada ter s fotografijami afriškega plemena Nube.

Življenje Leni Riefenstahl v 400 eksponatih
Razstava, ki je bila prvič postavljena leto dni po smrti Leni Riefenstahl septembra 2003 v Ernst-Barlach Museumu v nemškem mestu Wedel, je v Muzej novejše zgodovine prinesla več kot 400 fotografij, dokumentov, pisem, plakatov in filmov. Razstavljeno gradivo ne le celovito predstavlja življenje Leni Riefenstahl, temveč ponuja tudi lep vpogled v družbeno-politčno dogajanje 20. stoletja.

Še nikoli videne podobe
Avtorjem razstave je uspelo zbrati veliko gradiva, ki pred septembrom 2003 še nikoli ni bilo predstavljeno javnosti, med drugim delovne fotografije s prizorišča ustvarjanja filma Olimpiada, fotografije, ki so nastale ob filmskem projektu Bojni pohod na Poljsko, zanimanje pa bodo zagotovo pritegnili tudi dokumenti o njenem delovanju po naročilu Adolfa Hitlerja, ki jo je osebno postavil na položaj režiserke tretjega rajha.

Ples ji ni bil usojen
Umetniško delovanje Riefenstahlove se ni ustavilo pri fotografiji in filmu, saj je bila na začetku svoje kariere tudi uspešna plesalka in igralka. Čeprav je bila Leni odlična plesalka, pa je morala plesne čevlje zaradi poškodbe kolena vreči v kot. Priložnost se ji je kmalu ponudila pri filmu. Znan evropski filmski obraz je postala, ko je zaslovela kot igralka v gorskih in pustolovskih filmih režiserja Arnolda Francka.

Začetek v modri svetlobi
Tudi igralska kariera Leni Riefenstahl ni bila prav dolga. Mlada Nemka se je namreč želela preizkusiti kot režiserka in že njen režijski prvenec, film Das blaue Licht (Modra svetloba) je dosegel mednarodni uspeh. Verjetno je tudi bliskoviti filmarski uspeh Riefenstahlove pripomogel k njenemu osebnemu srečanju z Adolfom Hitlerjem, ki je precej prispevalo k temu, da je bil Riefenstahlovi ponujen položaj, ki jo je zaznamoval za vse življenje.

Filmi pod pokroviteljstvom nacistov
Leni Riefenstahl je leta 1932 postala uradna državna režiserka, ki je z uporabo filmskega medija skrbela za prikazovanje nacistične Nemčije kot države in družbe močnih, zdravih in veselih ljudi. Med leti 1933 in 1940 je Leni tako posnela več filmov, ki jih je financirala država, najbolj odmevna pa sta bila zagotovo Olimpiada, umetniška dokumentacija dogajanja na olimpijskih igrah leta 1936 v Berlinu, ter Zmagoslavje volje, ki prikazuje veličasten državni miting v Nürenbergu.

Krivda ni bila dokazana
Čeprav jo je vojaško sodišče po koncu druge svetovne vojne kar dvakrat oprostilo vsake krivde za sodelovanje pri zloveščih akcijah nacistične oblasti pred in med 2. svetovno vojno, pa v očeh svetovne javnosti Riefenstahlova nikoli ni bila povsem oprana krivde; zato tudi njen odličen umetniški opus ni bil deležen občudovanja, ki ga je vreden.

Fotografije za konec kariere
Po drugi svetovni vojni se je Leni Riefenstahl povsem posvetila fotografiji. Ponovni preboj med velika imena umetniškega sveta ji je uspel po objavi serije fotografij o afriškem plemenu Nube, v sedemdesetih pa jo je povsem zasvojil podvodni svet, ki ga je obiskovala in prenašala na fotografije in filmski trak vse do smrti. Zadnji izdelek izpod rok Leni Riefenstahl je bila televizijska produkcija o pisanem svetu pod morsko gladino Impressionen unter Wasser (Vtisi pod vodo), ki je bila premierno prikazana na 100. rojstni dan neponovljive umetnice.