Marija Šeme Baričevič (1927) je študirala igro na ljubljanski Akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani (zdaj Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo) v generaciji, ki so jo sestavljali tudi Zlatko Šugman, Polde Bibič, Janez Čuk in Alja Tkačev. Po študiju igre se je preusmerila na področje režije in se kot štipendistka v studiih Cinecittà izpopolnjevala v Rimu.

V Sloveniji je začela najprej delovati kot asistentka režije in se pod prvo samostojno režijo podpisala, ko je bila stara 45 let. Šlo je za otroško televizijsko nanizanko Vijavajaringaraja (1967). V 80. letih preteklega stoletja je bila režiserka aktualnih oddaj in odmevne serije Slovenski ljudski plesi. Njen Ciklamen (1974) se je zaradi politične spornosti znašel v bunkerju.

Dolga pot do uspeha televizijske režiserke
V svoji dolgi in uspešni karieri je zaznamovala slovensko televizijo tako z raznovrstnostjo, profesionalnostjo in svežino svojih del kot z visoko delovno moralo in kolegialnostjo, ki ju je vzpostavila med svojimi kolegi. Za svoje delo je prejela več domačih in mednarodnih nagrad, "njeno delo pa je za vselej zapisano v spomin na 16-milimetrskem filmskem traku kot del televizijske-filmske dediščine," so še zapisali v Društvu režiserjev in režiserk.

Kot igralka je nastopila v kratkem filmu Deset minut pred dvanajsto iz leta 1961 in v celovečernih filmih Tistega lepega dne in Naš avto iz leta 1962. O njenem življenju in delu je bil posnet dokumentarni film z naslovom Velika imena malega ekrana – Marija Šeme Baričevič. Pod scenarij in režijo filma iz leta 2005 se podpisuje Slavko Hren. "Meni se je zapisala v večni kinematografski spomin najprej z velikega platna kot igralka. Begava, prestrašena, obupana, nenačrtovano noseča Zana v Štigličevi očarljivi komediji Tistega lepega dne iz leta 1962. Ob Duši Počkaj, Bertu Sotlarju, Zlatku Šugmanu, Angeli Hlebcetovi, Arnoldu Tovorniku, Lojzetu Rozmanu in drugih nepozabnih igralcih je bil prav lik Zane, ki ga je utelesila Marija Šemetova, med najbolj zapomnljivimi," je o igralki in režiserki zapisal Hren.

"Kar nekaj desetletij eden od nosilnih stebrov slovenske televizijske režije"
Društvo slovenskih režiserjev in režiserk ji je leta 2021 podelilo naziv častne članice in svojo odločitev med drugim utemeljilo z navedbo, da je Šeme Baričevič "pionirka televizijske režije, ki je s svojim odličnim delom kot prva tlakovala pot slovenskim režiserkam tako na RTV Slovenija kot tudi širše in vzpostavila visoke standarde režije igranih, dokumentarnih in glasbeno-plesnih oddaj ter televizijskih filmov za vse prihodnje generacije režiserk in režiserjev".

Ob tej priložnosti je več slovenskih kulturnikov obudilo svoje vtise in spomine na igralko in režiserko. "Tiha gospa Marija Šeme Baričevič, garačica, ki je bila več kot 40 delovnih let zaposlena na RTV Slovenija, je pionirka televizijske režije, ki je s svojim odličnim delom kot prva tlakovala pot slovenskim režiserkam tako na RTV Slovenija kot tudi širše in vzpostavila visoke standarde režije igranih, dokumentarnih in glasbeno-plesnih oddaj ter televizijskih filmov za vse prihodnje generacije režiserk in režiserjev," je o delu Šeme Baričevič zapisala režiserka Maja Weiss Braatz.

"Presegala je okvire televizijske obrti, bila je ustvarjalna, domiselna in izvirna, vsaka oddaja ji je pomenila izziv. Njena opažanja so bila iskrena, premišljena in ustvarjalna, kar smo sodelavci vedno sprejemali z zaupanjem," je zapisala nekdanja urednica plesnega programa na RTV Slovenija Danica Dolinar. Producent Franci Zajc je takrat med drugim povedal, da je bila Šeme Baričevič kar nekaj desetletij eden od nosilnih stebrov slovenske televizijske režije, njen režijski televizijski opus pa je označil kot fascinantnega. "Poleg televizijskih dram Major, ustreljeni boste (1971), Ciklamen (1974), Zrušek (1974) in Dobrotnica (1977) je soustvarila ogromno glasbenih oddaj tako zabavne kot resne glasbe ter vrsto dokumentarnih filmov. Neprekosljiva pa je in bo verjetno tudi ostala po številu režij baletnih oddaj takratne baletne redakcije, ki jo je v 60., 70. in 80. letih minulega stoletja vodila urednica Marija Vogelnik," je zapisal Zajc.