

Marija Šeme Baričevič (1927) je študirala igro na ljubljanski Akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani (zdaj Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo) v generaciji, ki so jo sestavljali tudi Zlatko Šugman, Polde Bibič, Janez Čuk in Alja Tkačev. Po študiju igre se je preusmerila na področje režije in se kot štipendistka v studiih Cinecittà izpopolnjevala v Rimu.
V Sloveniji je začela najprej delovati kot asistentka režije in se pod prvo samostojno režijo podpisala, ko je bila stara 45 let. Šlo je za otroško televizijsko nanizanko Vijavajaringaraja (1967). V 80. letih preteklega stoletja je bila režiserka aktualnih oddaj in odmevne serije Slovenski ljudski plesi. Njen Ciklamen (1974) se je zaradi politične spornosti znašel v bunkerju.
Dolga pot do uspeha televizijske režiserke
V svoji dolgi in uspešni karieri je zaznamovala slovensko televizijo tako z raznovrstnostjo, profesionalnostjo in svežino svojih del kot z visoko delovno moralo in kolegialnostjo, ki ju je vzpostavila med svojimi kolegi. Za svoje delo je prejela več domačih in mednarodnih nagrad, "njeno delo pa je za vselej zapisano v spomin na 16-milimetrskem filmskem traku kot del televizijske-filmske dediščine," so še zapisali v Društvu režiserjev in režiserk.
Kot igralka je nastopila v kratkem filmu Deset minut pred dvanajsto iz leta 1961 in v celovečernih filmih Tistega lepega dne in Naš avto iz leta 1962. O njenem življenju in delu je bil posnet dokumentarni film z naslovom Velika imena malega ekrana – Marija Šeme Baričevič. Pod scenarij in režijo filma iz leta 2005 se podpisuje Slavko Hren. "Meni se je zapisala v večni kinematografski spomin najprej z velikega platna kot igralka. Begava, prestrašena, obupana, nenačrtovano noseča Zana v Štigličevi očarljivi komediji Tistega lepega dne iz leta 1962. Ob Duši Počkaj, Bertu Sotlarju, Zlatku Šugmanu, Angeli Hlebcetovi, Arnoldu Tovorniku, Lojzetu Rozmanu in drugih nepozabnih igralcih je bil prav lik Zane, ki ga je utelesila Marija Šemetova, med najbolj zapomnljivimi," je o igralki in režiserki zapisal Hren.


"Kar nekaj desetletij eden od nosilnih stebrov slovenske televizijske režije"
Društvo slovenskih režiserjev in režiserk ji je leta 2021 podelilo naziv častne članice in svojo odločitev med drugim utemeljilo z navedbo, da je Šeme Baričevič "pionirka televizijske režije, ki je s svojim odličnim delom kot prva tlakovala pot slovenskim režiserkam tako na RTV Slovenija kot tudi širše in vzpostavila visoke standarde režije igranih, dokumentarnih in glasbeno-plesnih oddaj ter televizijskih filmov za vse prihodnje generacije režiserk in režiserjev".

Ob tej priložnosti je več slovenskih kulturnikov obudilo svoje vtise in spomine na igralko in režiserko. "Tiha gospa Marija Šeme Baričevič, garačica, ki je bila več kot 40 delovnih let zaposlena na RTV Slovenija, je pionirka televizijske režije, ki je s svojim odličnim delom kot prva tlakovala pot slovenskim režiserkam tako na RTV Slovenija kot tudi širše in vzpostavila visoke standarde režije igranih, dokumentarnih in glasbeno-plesnih oddaj ter televizijskih filmov za vse prihodnje generacije režiserk in režiserjev," je o delu Šeme Baričevič zapisala režiserka Maja Weiss Braatz.
"Presegala je okvire televizijske obrti, bila je ustvarjalna, domiselna in izvirna, vsaka oddaja ji je pomenila izziv. Njena opažanja so bila iskrena, premišljena in ustvarjalna, kar smo sodelavci vedno sprejemali z zaupanjem," je zapisala nekdanja urednica plesnega programa na RTV Slovenija Danica Dolinar. Producent Franci Zajc je takrat med drugim povedal, da je bila Šeme Baričevič kar nekaj desetletij eden od nosilnih stebrov slovenske televizijske režije, njen režijski televizijski opus pa je označil kot fascinantnega. "Poleg televizijskih dram Major, ustreljeni boste (1971), Ciklamen (1974), Zrušek (1974) in Dobrotnica (1977) je soustvarila ogromno glasbenih oddaj tako zabavne kot resne glasbe ter vrsto dokumentarnih filmov. Neprekosljiva pa je in bo verjetno tudi ostala po številu režij baletnih oddaj takratne baletne redakcije, ki jo je v 60., 70. in 80. letih minulega stoletja vodila urednica Marija Vogelnik," je zapisal Zajc.
Izbrana filmografija Marije Šeme Baričevič (zbrala Jožica Hafner)
1965 - Agnes Fedor, Judit Kovacs: BEG V JEČO
1965–1966 - Albert Papler: VEČERNA ŠOLA (več oddaj)
1966 - Honore de Balzac, Jacques Armand: TRDNJAVA
1967 - Anton Funtek: TEKMA
1968 - Albert Camus: NESPORAZUM / Mira Mihelič: SVET BREZ SOVRAŠTVA / Saša Škufca: TRNULJČICA (SLG Celje)
1969 - Vinko Trinkaus: ZRUŠEK / Thornton Wilder: FRANCOSKE KRALJICE (MGL)
1970 - Vladimir Tendrjakov, Kamil Jikramov: BELA ZASTAVA
1971 - Rado Meglič: MAJOR, USTRELJENI BOSTE Andre Ransan: ZANAMCI (MGL) / Gregor Strniša: ŽABE ali PRILIKA O BOGATEM IN UBOGEM LAZARJU (Drama SNG v Ljubljani) / Sofokles: ANTIGONA (SSG Trst)
1972 - Boris Palotai: VILA ZA LJUBICO
1973 - Vinko Trinkaus: VELIKI NAČRT / Vinko Trinkaus: TIHA DOLINA
1974 - Janko Kersnik, Andrej Inkret: CIKLAMEN
1975 - Juš Kozak, Vladimir Frantar: BALADA O ULICI
1976 - Janko Kersnik, Andrej Inkret: AGITATOR / Ivanka Hergold: SUHA LETA
1981 - Albert Papler: DOBROTNICA / Ferdo Kozak: PROFESOR KLEPEC (SNG Drama)
1982 - Anton Ingolič: DELOVNI DAN SESTRE MARIJE / Luigi Pirandello, Smiljan Samec: NOCOJ BOMO IMPROVIZIRALI (SNG Maribor)
Kratki filmi:
1986 - ROŽNIK (sc. Alenka Auersperger)
Baletne in glasbene oddaje:
1966 - TORKOV VEČER (več oddaj narodne in narodnozabavne glasbe)
1967 - ZMENEK Z AVSENIKI
1968 - OŽIVELE SENCE – URH (sc. in koreografija Janez Meglič) / PLES SKOZI SVET (Marija Vogelnik) / BALETNA LEPLJENKA (več oddaj) / ROMEO IN JULIJA (prenos baleta SNG Opera in Balet Ljubljana) / PLES V ČRNEM (Lojzka Žerdin)
1969 - ILUZIJE - POTOVANJE SKOZI ČAS (Henrik Neubauer) / DEKLICA IN KLOVN (Gregor Strniša, Iko Otrin) / FESTIVAL FOLKLORE V KOPRU (več oddaj)
1970 - VIOLINSKI KONCERT V G-MOLU – TRIJE LJUBEZENSKI DUETI (Metod Jeras) / O MOŽU S KOLESOM IN ŠE O DRUGIH ZADEVAH (Iko Otrin, Gregor Strniša)
1972 - SILVESTROVO AD HOC (mozaična razvedrilna oddaja)
1974 - MAROLTOVCI PRAZNUJEJO (več oddaj)
1976–1996 - SLOVENSKI LJUDSKI PLESI (28 polurnih oddaj)
(Neznano leto) OTROK V VIETNAMU (France Kosmač, Živa Kraigher)
1983 - PESEM GIBA (baletna serija, koreograf Iko Otrin)
1983 - DOMAČI ANSAMBLI (več oddaj)
1983 - REVOLUCIJA IN GLASBA (koncert)
1984 - REVIJA MPZ ZAGORJE (več oddaj)
1985 - ČEZ TRI GORE, ČEZ TRI VODE (več oddaj narodne in narodnozabavne glasbe)
1987 - NAŠA PESEM (več oddaj)
Otroške in mladinske oddaje:
1964–1966 - BREZ PAROL (več oddaj)
1965–1966 - PIONIRSKI TV STUDIO (več oddaj)
1967 - Tone Pavček: VIJAVAJA RINGARAJA (več oddaj)
1982 - ZLATA PTICA (več oddaj)
Dokumentarne oddaje:
1981 - ČAS, KI ŽIVI: NAPAD NA LOŽ IN BEZULJAK (sc.: Janez Kranjc)
1984 - ČAS, KI ŽIVI: DAN, KO JE UMRLA LIPA (sc.: Janez Kranjc)
1986 - KO SE KORENIN ZAVEMO: PRVA PARTIZANSKA POMLAD (sc.: Zdenko Klanjšček)
1987 - ČAS, KI ŽIVI: IVE ŠUBIC (sc.: Alenka Auersperger) / ČAS, KI ŽIVI: MED SMRTJO IN ŽIVLJENJEM (sc. Janez Kranjc)
Drugo:
1963 - JUŽNOAMERIŠKI MOZAIK (sc.: Stane Lenardič)
1968 - PARTIZANSKO SREČANJE NA VOGRSKEM – V PRSIH VALOVE SPOMINI (proslava)
1973 - UVOD K FILMU NA SVOJI ZEMLJI (Stanka Godnič)
1976 - KULTURNE DIAGONALE (sc.: Jože Hudeček)
1985 - MEDNARODNA OBZORJA – STAVKOVNE STRAŽE PRED 21. STOL. (sc.: Andrej Poznič)
1988 - JUBILEJ SAZU (sc.: Janez Menart)
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje