Oči in ušesa – in s tem razumevanje filma – so pri delu Takashija Makina prignani do nekakšne
Oči in ušesa – in s tem razumevanje filma – so pri delu Takashija Makina prignani do nekakšne "ničelne točke percepcije", meni filmski strokovnjak Alejandro Bachmann. Foto: Slovenska kinoteka
Generator
V zgodnjem delu Takashija Makina EVE iz leta 2002 je še mogoče prepoznati jasne podobe bodeče žice in mehurčkov pene, ki zaradi plastenja in spreminjanja fokusa kaj hitro postanejo tekoče. V nasprotju s tem pa je v filmu Generator iz leta 2011 komaj še mogoče zaslutiti zračne posnetke japonske prestolnice. Foto: Slovenska kinoteka
On Generation and Corruption
V filmu Ghost of OT301 iz leta 2014 je že mogoče čutiti temeljno negotovost, ki odlikuje Makinova najnovejša dela, saj se gledalec nenehno sprašuje, ali vidi to, kar vidi. V okviru večera v Kinoteki bo na ogled še njegov letošnji film On Generation and Corruption. Foto: Slovenska kinoteka

Slovenska kinoteka prireja večer filmov Takashija Makina, projekcije so organizirane v prisotnosti tega mednarodno večkrat nagrajenega umetnika, ki je med drugim dobitnik rotterdamskega tigra.

Film kot celostna umetnina
"Zgodovina filma velja za področje, ki je ločeno od zgodovine drugih umetniških zvrsti, predvsem zaradi povezav s tržno logiko. Moj pristop k filmu temu nasprotuje, saj mislim, da mu pripada mesto med drugimi umetnostmi. Kljub temu ima film svoje lastne značilnosti, še posebej takrat, ko gre za obravnavo časa in odnos z občinstvom," pravi japonski filmar, ki pri svojem delu sodeluje tudi z glasbeniki, kot so Jim O'Rourke ali dvojec Inconsolable Ghost (Hilary Jeffery in Gideon Kiers).

Izginotje fizične površine platna
Makino "dela večinoma v široko zastavljenih kompozicijskih lokih, pri katerih se konkretna slika in konkreten zvok le v obrisih nakazujeta v šumenju medija. Zaradi bogatega plastenja in nebrzdanih večkratnih ekspozicij njegovi posnetki vedno pridejo do točke, na kateri se 'utekočinijo' in dosežejo, da fizična površina filmskega platna izgine," je o njegovem delu zapisal filmski strokovnjak Alejandro Bachmann.

Slovenska Kinoteka drevi prinaša pet filmov Takashija Makina v enem večeru, in sicer EVE (2002), Still in Cosmos (2009), Generator (2011), Ghost of OT301 (2014) ter On Generation and Corruption (2017).

Leta 1978 v Tokiu rojeni Takashi Makino je pripadnik nove generacije japonskih eksperimentalnih filmarjev, s filmsko umetnostjo pa se je prvikrat srečal na oddelku za fotografijo na umetnostni akademiji univerze Nihon, kjer je študiral njeno tehnično plat.

Študij pri bratih Quay
Sprva ga je navduševala možnost uporabe tako filma kot videa, pomemben vir navdiha so bila zanj zgodnja dela Dereka Jarmana. "V komercialnih filmih sta tehniki superpozicije in večkratne ekspozicije obrabljena označevalca prehoda med prizori ali v sanjsko stanje. Toda sam v teh tehnikah vidim nove potenciale." Poseben navdih zanj sta bila tudi brata Stephen in Timothy Quay z uporabo luči ter način, kako sta združevala glasbo in filmski zvok. V začetku tisočletja je Makino postal tudi njun študent.

Torkove projekcije petih filmov Takashija Makina so organizirane v okviru Kinotekinega programskega oddelka Kino-integral, ki prinaša najsvobodnejše oblike filma.