Aleksander Sokurov je bil že konec sedemdesetih razglašen za naslednika Tarkovskega, zato mu je bil status avtorja z veliko začetnico tako rekoč zagotovljen. Foto:
Aleksander Sokurov je bil že konec sedemdesetih razglašen za naslednika Tarkovskega, zato mu je bil status avtorja z veliko začetnico tako rekoč zagotovljen. Foto:
Solnce (Sonce)
Po mnenju mnogih zgodovinarjev z Zahoda Sokurov v filmu Sonce do cesarja še zdaleč ni bil krivičen, ampak ga je prikazal kvečjemu v prečiščeni različici. Filmski Hirohito je miroljuben, ne čisto prizemljen mož, ki se pusti zapeljati častihlepnim svetovalcem in njihovim sanjam o svetovni prevladi.

Aleksander Sokurov je v svetu znan predvsem kot avtor "diktatorske trilogije" - lotil se je prikaza ključnih trenutkov v življenju Hitlerja (film Moloh) in Lenina (Taurus), serijo pa je lani dopolnil s filmom Sonce, ki oživlja medvojno srečanje med japoskim cesarjem Hirohitom in generalom Douglasom MacArthurjem. S filmom o Faustu naj bi zdaj zaokrožil tematski sklop, povezan z zgodovinskimi osebnostmi, oblastjo ter z vprašanjem žrtve in kesanja - pa čeprav se bo tokrat namesto resničnim posvetil mitološkim figuram moči.

Niti petje in ples ne bosta manjkala
Vseeno pa Fausta v kinu še ne pričakujte prekmalu: visokoproračunski projekt za zdaj nima še niti končanega scenarija (ta se bo opiral tako na Goethejevo pesnitev kot na Doktorja Fausta Thomasa Manna), snemanje pa se pred letom 2009 nikakor še ne bo začelo. Sokurov bo menda veliko pozornosti namenil glasbenim vložkom (še posebej so mu pri srcu Straussovi valčki), tako da bo končni izdelek mejil že na muzikal.

Leta 1951 rojeni Sokurov je diplomiral na visoki filmski šoli v Moskvi. Sprva je delal na televiziji, leta 1985 pa je posnel prvi kratki dokumentarni film. Mednarodno pozornost je pritegnil z znanstvenofantastičnim filmom Dnevi zatemnitve, njegovi drugi pomembnejši filmi so še Moskovska elegija, Drugi krog, Skrite strani in Ruski zaklad.