V ljubljanskem Kinoklubu Vič je od danes dalje na ogled filmska različica romana Veronika se odloči umreti, ki je izšel iz delavnice svetno znanega pisatelja Paola Coelha. Slovenske bralce z romanom veže posebna vez, saj je edina svetovna uspešnica, ki se dogaja na tleh naše prestolnice in je posvečen slovenskemu dekletu, pa čeprav je tematika Coelhovega dela precej temačna. Veronika, mlada in uspešna ženska, v življenju ne najde več smisla, kar jo pripelje do drastične odločitve - samomora. A njen poskus ni uspešen, zato se znajde za stenami psihiatrične ustanove, kjer izve, da ima pred sabo le še nekaj dni življenja.

Kako iz žalostnega potegniti veselo?
Marsikdo bi imel pripomniti, da delo Ljubljani in njenim prebivalcem ne dela nikakršne usluge, in da bralci širom sveta po prebranem romanu mislijo, da so vsi Slovenci nagnjeni k samomorom in da so na meji z norostjo. A prav tu bi se zmotil. Coelho namreč s svojimi deli vedno znova izraža pozitiven pogled na življenje in širi t. i. 'new age' filozofijo ter nekako združi mistično in vsakdanje. Tudi Veronika se po svojem neuspelem poskusu nenadoma osvobodi družbenih spon ter se odloči da bo preostali čas kar najbolje izkoristila, s pomočjo drugih pacientov pa končno odkrije pravi pomen čustvovanja in življenja.

Vsemu temu dogajanju sledi tudi filmska različica zgodbe, le da so se producenti (baje zaradi neatraktivnosti Ljubljane) odločili dogajanje iz malega zelenega mesta preseliti v večji in bolj bleščeč New York. Glavno vlogo Veronik je režiserka Emily Young zaupala Sarah Michelle Gellar ob njej pa so še Jonathan Tucker, Erika Christensen, Melissa Leo, Rena Owen in drugi.

Mistika, spiritualizem in spreobrnitev
Paolo Coelho se je rodil v Riu de Janeiru in preživel mladost zaznamovano z religijo. Potem ko je opustil študij prava, se je odpravil na popotovanje po dobršnem delu sveta, kar je trajalo dve leti, ob vrnitvi v Brazilijo pa se je sprva preživljal kot pisec besedil za popularno glasbo. Že takrat je nanj vplival sporni angleški mistik Aleister Crowley, zanimal pa se je tudi za različne alternativne načine življenja, med drugim za ideologijo Hare Krišna.
Ključno prelomnico v njegovem življenju pomeni obisk koncentracijskega taborišča Dachau, kjer je Coelho - po lastni besedah - doživel vizijo, v kateri se mu je prikazal moški, ki ga je nato čez dva meseca srečal v amsterdamski kavarni. V pogovoru ga je moški prepričal, da je prestopil v katoliško vero in šel na romanje v Santiago de Compostela. Med letoma 1980 in 1985 je Coelho živel odmaknjen v enem izmed starih španskih katoliških redov, kjer je študiral krščanski simbolni jezik.

Raba verskih simbolov
Coelhova dela vsebujejo številne avtobiografske prvine; v njih opisuje dežele in pokrajine, ki jih je sam obiskal. Njegov jezik je preprost in skop, vključuje pa številne verske, simbolne in metafizične elemente. Velikokrat v zgodbo vplete svetopisemske in spiritualistične motive. Prodal je že več kot 100 milijonov knjig v več kot 150 državah sveta. Njegova dela so bila prevedena v 56 jezikov, tudi v slovenščino.