Omenjeni dogodek je skupaj z večerno premiero v nemški prestolnici združil najbolj zvezdniško zasedbo kakšnega filma na tem festivalu v zadnjih letih. Jason Schwartzman, Bob Balaban, Bill Murray, Greta Gerwig, Bryan Cranston, Wes Anderson, Liev Schreiber in Jeff Goldblum so sedeli za mizo, ki je bila tako zapolnjena, da se je celo Tilda Swinton morala preseliti na enega izmed sedežev med novinarskim občinstvom.

"Pri večini igralcev v filmu gre bodisi za ljudi, s katerimi sem že delal, ali pa sem oboževal njihovo delo," je izbrana imena v svojem filmu argumentiral režiser Wes Anderson. "Ta skupina ljudi, ki smo jo zbrali, je bila že na prvem seznamu, ki smo ga spisali, ko smo se popolnoma na začetku vprašali, koga bi želeli videti v filmu. Pri animiranem filmu je lažje, ker izgovor, da nisi dosegljiv, tukaj ne deluje. Svojo vlogo lahko odigraš kjer koli, celo doma. Tukaj ni izgovorov in to je zagotovo pomagalo."

Distopična vizija Japonske
Zgodba filma Pasji otok prikazuje distopično vizijo Japonske, v kateri se razširijo pasje bolezni, ki začnejo ogrožati človeško populacijo. Da bi se znebili nadloge, se konservativni župan Kobajaši (Kuniči Nomura) odloči, da bo pse preselil na otok, ki so ga sicer uporabljali za odlagališče odpadkov. V filmu nato spremljamo odisejado dečka Atarija (Koyu Rankin), ki skupaj s skupino prijaznih psov išče svojega ljubljenčka Spotsa (Liev Schreiber), sploh prvega psa, ki so ga preselili na Otok psov.

Film je močno navdahnjen z japonsko kulturo, od tamkajšnjega jezika, oblačil in umetnosti. Vsi napisi v filmu (in ni jih malo) so podani v japonščini, v tem jeziku tudi govori nekaj likov v filmu, kar bodo obdržali pri sinhronizacijah filma v tuje jezike. "Z Jasonom (Schwartzmanom, op. a.) sva se tega projekta lotila z izhodiščem zgodbe o zapuščenih psih na smetišču, kar samo po sebi ne zveni preveč dobro. Ampak že takrat sva se pogovarjala o tem, da bi želela posneti nekaj, kar je tesno povezano z Japonsko. Oba obožujeva japonski film, še posebej Akiro Kurosavo."

Aktualna politika se je postopoma prikradla v film
V filmu hitro postanejo očitne tudi mnoge vzporednice z današnjimi političnimi dogodki po svetu. Ni daleč trditev, da je Otok psov alegorija sodobnega sveta, v katerem begunce zaradi nacionalističnih in rasnih predsodkov kljub bolj humanim rešitvam rešitvam raje pošiljajo daleč stran od oči večinskega prebivalstva. Ta film je vsekakor najbližje, kar je Anderson v svoji več kot 20-letni karieri prišel do tega, da bi posnel odkrito političen film. Pa vendar je 48-letni režiser vstop tovrstne tematike v svoj film videl nekoliko drugače.

"Ko smo začeli pisati zgodbo filma o psih, smo si rekli, da si moramo zamisliti politiko mesta, ki ga prikazujemo. Imeli smo lik župana in vedeli smo, da se zato mora nekaj dogajati tudi v političnem smislu. To, kar vidite, je bila takrat naša fantazija tega izmišljenega kraja. Potem pa smo tako dolgo delali na filmu, da se je svet okrog nas začel spreminjati in zdelo se je, da ga film zelo dobro opisuje. Novi navdihi iz resničnega sveta so postopoma našli svojo pot v film, ampak še vedno menim, da bi se ta zgodba lahko odvijala kjer koli in kadar koli."

Stop animacija kot poklon zgodovini filma
Otok psov je Andersonov drugi animirani film po Čudovitem lisjaku (Fantastic Mr. Fox, 2009) in tudi tokrat se je zatekel k tehniki stop animacije. "Sprva nisem bil poseben pristaš animacije, nato pa sem iz pisanja Roalda Dahla in iz japonskih animiranih filmov dobil navdih za Čudovitega lisjaka. Pri Otoku psov sta mi glavno inspiracijo predstavljala Akira Kurosava in Hajao Mijazaki."

Režiser je občinstvu povedal, da raje uporablja resnične lutke in se izogiba digitalnim učinkom, ker mu ta tehnika daje močnejšo asociacijo na zgodovino filmske umetnosti. Pri Otoku psov so najprej posneli glasove igralcev in šele nato vidno dogajanje z lutkami. Kakšni so torej izzivi ustvarjanja v tem načinu snemanja? "Večina izzivov je zabavnih. Glavni je seveda ta, ali sploh lahko napišemo dobro zgodbo, da na koncu vse skupaj deluje. Pri animaciji imaš popolnoma druge težave, ki jih pri snemanju z igralci nimaš. Ko denimo ugotoviš, da se kakšna lutka v prizoru ne smeji. Dve leti in pol si delal na filmu in šele nato ugotoviš kakšno takšno pomanjkljivost. To so male stvari, ki se hitro izkažejo za velike, še posebej, če so pomembne za prizor. Ampak vedno se najde rešitev."

Bill Murray kot v videospotu We Are The World
Igralska ekipa je kot sicer pri tako zvezdniških novinarskih konferencah, bolj kot odgovarjala na vprašanja, raje zbijala šale. Med drugim so igralci dvakrat spontano začeli peti skladbo Barbara Ann, poznano predvsem po izvedbi skupine The Beach Boys. Ko so denimo Billa Murrayja vprašali, kako dojema igranje v animiranem filmu, v katerem se pojavi zgolj s svojim glasom, je povedal: "Dokler imamo ob sebi nekaj šampanjca, je v redu. Sicer pa se ob tej skupini igralcev počutim kot v videospotu za We Are The World. Nekaj čudovitih glasov je med njimi, jaz pa dobim svojo priložnost, da zapojem en verz." Bryan Cranston je novinarju, ki ga je vprašal, kakšno vlogo igra tišina v njegovem igralskem delu, odgovoril zgolj s tišino (in gestikulacijo rok), na vprašanje, kaj mu je bilo bolj noro, posoditi glas v Otoku psov ali delo na seriji Seinfeld, pa je odgovoril: "V Seinfeldu so me postavili v kletko. Tisto je bilo precej noro."

Pasji otok je sicer eden izmed 19 filmov, ki na letošnjem Berlinskem filmskem festivalu tekmujejo za zlatega medveda. Nagrade bodo podelili na zaključni prireditvi v soboto, 24. februarja.