Guy Ritchie, znan po vrtoglavo tempiranih kriminalnih komedijah (Pljuni in jo stisni, Rokenroler, Revolver), je na prvi pogled nenavadna izbira režiserja za posodobitev kultnega detektiva iz romanov Arthurja Conana Doyla.

V MMC-ju pa smo podelili pet vstopnic za ogled filma.

.

No, kritike je film očitno prepričal: v prvem dnevu predvajanja v ZDA je zaslužil skoraj 25 milijonov dolarjev, kar je nesporno "pokosilo" lani postavljeni rekord za božično premiero filma, 14,4 milijona dolarjev (Marley in jaz).

Prav tako presenetljivo kot izbira režiserja je bilo razkritje protagonistov. Holmes je rehabilitirani hollywoodski "poredni fant" Robert Downey Jr., njegova desna roka, pomočnik Watson, pa britanski strup za ženske Jude Law. "Bil je verjetno prvi superjunak, intelektualni superjunak," o svojem junaku pravi Robert Downey. "Bil je in verjetno še vedno je ena najbolj prepoznavnih ikon na Zemlji; tako zelo prepoznavnih, da so mnogi dejansko verjeli, da je resničen. Bolj ko se poglabljaš v knjige, bogatejši postaja lik. Odlično obvlada ogromno stvari: igra violino, je mojster borilnih veščin, boksar in mečevalec. Izrazit moralni čut ga žene, da pomaga dobrim loviti slabe, zato je svoje življenje posvetil temu, da je postal detektiv. Tega ne počne zato, da bi pokazal, kako bister je, temveč zato, ker je borec za pravico."

Akcijski junak za 19. stoletje
V tem duhu so se scenaristi (Michael Robert Johnson, Anthony Peckham, Simon Kinberg in Lionel Wigram) poglobili v štiri romane in 56 kratkih zgodb Conana Doyla ter s Holmesa odluščili več plasti. Poskušali so ga vrniti k njegovim koreninam, torej k bolj intuitivnemu liku, in ga narediti bolj življenjskega. Zanimajo ga kemija, borilne veščine in ljudje. "Film pokaže Holmesove lastnosti, ki so relativno neznane, a izjemno dobro delujejo na platnu in so zveste liku, kakršnega si je zamislil Conan Doyle," razlaga producent Joel Silver. "Prejšnje upodobitve Sherlocka Holmesa so bile neke vrste 'noir detektivke', a v jedru gre za akcijske romane. Holmes je akcijski junak svojega časa."

Watson: Nič več druga violina
Holmes pa seveda ne bi bil Holmes brez svojega sodelavca in prijatelja dr. Watsona. Podobno kot pri Sherlocku se je filmskim ustvarjalcem tudi pri tem liku zdelo, da je v knjigah veliko bolj dinamičen, kot je bil v dosedanjih filmih in nadaljevankah. "Watsona so prikazovali kot nerodneža ob genialnem Holmesu," trdi Ritchie, "pa je v resnici veliko pomembnejši. S Holmesom sta resnični tandem. (...) Želel sem čednega Watsona. Nisem hotel, da bi bil podložen ali v podrejeni vlogi, temveč je moral biti Holmesu enakovreden partner. Menim, da si ga je tako predstavljal tudi Conan Doyle." No, če je hotel čednega, z izbiro Juda Lawa ni preveč brcnil v temo. In če je Holmes bolj samosvoj, nekakšen ekscentričen diletant, je Watson veliko bolj zadržan, uglajen profesionalec.

Holmes živi samotno življenje in je popolnoma predan detektivskemu delu in tudi v ljubezen ne verjame, saj bi mu lahko bila pri delu samo v napoto. A vseeno se najde ženska, ki mu je kos: Irene Adler (Rachel McAdams), skrivnostna Američanka, ki živi na robu zakona. "Pod njeno sladko neškodljivo masko se skriva kača. Ne gre ji zaupati. Tudi ko ima rezilo na tvojem vratu, se smehlja," si jo predstavlja Ritchie.

Film je postavljen v leto 1890, ko se zdi, da je London središče sveta in da bo vse staro kmalu izpodrinilo novo. Pojavljajo se nove tehnologije, svet je na pragu neverjetnih napredkov - a London je še vedno pravo leglo takih in drugačnih zlikovcev. Razuzdani in pretepaški Holmesje s pomočjo zvestega pomočnika Watsona izkoreninil okultno društvo pod vodstvom temačnega lorda Blackwooda, ki je bil sicer obsojen na smrt, a se je zaklel, da se bo vrnil in se Holmesu maščeval. Neutrudni detektiv se kmalu znajde v novi, še bolj smrtonosni spletki, ki utegne zamajati temelje človeške družbe ...