Film, ki je nastal v produkciji Videoprodukcije Kregar (VPK), je pravzaprav logična adaptacija uspešne Tauferjeve gledališke predstave To ti je lajf, so zapisali ustvarjalci. Glasbo za film je napisal Saša Lošić, ki je sodeloval tudi pri gledališki predstavi, je pa tudi avtor glasbe pri vseh treh najbolj gledanih poosamosvojitvenih slovenskih filmih. Foto: VPK
Film, ki je nastal v produkciji Videoprodukcije Kregar (VPK), je pravzaprav logična adaptacija uspešne Tauferjeve gledališke predstave To ti je lajf, so zapisali ustvarjalci. Glasbo za film je napisal Saša Lošić, ki je sodeloval tudi pri gledališki predstavi, je pa tudi avtor glasbe pri vseh treh najbolj gledanih poosamosvojitvenih slovenskih filmih. Foto: VPK
Tauferjev celovečerni filmski prvenec je bil na 11. Festivalu slovenskega filma dvakrat nagrajen. Foto: Borut Krajnc
Lajf, mladinski film za staro in mlado

Premiera bo v sredo, 1. aprila, ob 20.00 v ljubljanskem Koloseju, dan pozneje, v četrtek, 2. aprila, pa bodo film začeli predvajati v Planetu Tuš v Celju, kjer je bila sicer posneta večina filma.

Nagrajenci izžrebani
Z odgovorom na nagradno vprašanje in z malo sreče ste si lahko zagotovili komplete dveh vstopnic za obe premieri. Med tistimi, ki so pravilno odgovorili na nagradno vprašanje, smo izžrebali 7 dobitnikov dveh vstopnic za ljubljansko in pet za celjsko premiero. Nagrajence smo obvestili po elektronski pošti oziroma preko telefona.

Na desni si oglejte uradni napovednik za film Lajf, ki so ga pripravili ustvarjalci.
Mladostniki v poosamosvojitveni Sloveniji
Tematika filma, ki je na 11. Festivalu slovenskega filma v Portorožu prejel dve nagradi - nagrado za najboljši film po mnenju žirije, Renato Jenček pa je bil imenovan za Stopovega igralca leta 2008 -, je poosamosvojitvena (post)tranzicijska Slovenija. Zgodba je preprosta, vsakdanja in kaže življenje najstnikov in mladostnikov v urbanem okolju. Glavni protagonisti Tara (Tjaša Železnik), Vlado (Aljoša Koltak), Ana (Minca Lorenci) ter Tarin oče (Renato Jenček) in Vladova mama (Jagoda Tovirec) so ujeti v mrežo medsebojnih odnosov, osamljenosti, alkoholizma, brezperspektivnosti, občutkov brezupne utesnjenosti v majhnem mestu, težav v šoli, službi in življenju na splošno, prvih srečanj s spolnostjo, z iskanjem identitete, težavnosti vzgoje ter odraščanja v razpadlih družinah in svetu novih vrednot, kjer je glavna vrednota pravzaprav to, da ni nobenih vrednot.

Okolje filma je za slovenske razmere srednje veliko tranzicijsko, hitro razvijajoče se slovensko mesto - Celje, v katerem najdemo univerzalne urbane elemente svetovne globalne vasi in menda največ kvadratnih metrov trgovskih prostorov na prebivalca v tem delu Evrope. Tu najdemo vse in nič. Celje je prototip potrošniške civilizacije in iz takega okolja skoraj ni mogoče prav nikamor več pobegniti.

Film za odrasle in mladino
Vito Taufer in Tina Kosi postavljata v filmu gledalca v vlogo priče. Tudi glavna junakinja Tara je pravzaprav le priča stiske prijateljice Ane, ki zanosi in nima nikogar, ki bi ji lahko kaj pametnega svetoval, zato se tudi film konča z melanholičnim razmišljanjem že odrasle Tare (ki ima zdaj tudi sama otroke) o bežnosti življenja in večni osamljenosti. Čeprav film govori predvsem o najstnikih in mladostnikih, je pravzaprav namenjen vsem – odraslim in mladini.

A. K.

Lajf, mladinski film za staro in mlado