V Portorožu so v torek zvečer slovesno odprli 27. Festival slovenskega filma (FSF). Vse do nedelje, ko bodo podelili nagrade vesna, bo na slovenski obali na ogled aktualna produkcija slovenske filmske ustvarjalnosti. Odprtje je pospremila tudi razstava letošnje Badjurove nagrajenke, kostumografinje Zvonke Makuc. Letos je na festival prijavljenih rekordno število filmov – 163, kar je približno 50 več kot lani.
V nasprotju s preteklimi leti so bili uvodni nagovori optimistično naravnani. Direktorica Slovenskega filmskega centra RS (SFC) Nataša Bučar je povedala, da se je zgodil zgodovinski premik za slovenski film, saj bo njegov proračun za prihodnje leto 15 milijonov evrov.
Ko je nastopila svoj mandat leta 2016, je SFC upravljal s 4,3 milijona evrov. Kot je povedala na odprtju festivala, je po njenem mnenju slovenski film doslej preživel zaradi strasti ustvarjalk in ustvarjalcev, zdaj pa jo bodo spremljali tudi boljši pogoji.
Ob tem je popravila predhodnega govornika, direktorja festivala Bojana Labovića, ki je ocenil, da je letošnji program, v katerem je veliko otroških in mladinskih filmov, lahkotnejši. Po njenem mnenju gre mestoma za komunikativnejše vsebine, o lahkotnosti pa da bi težko govorili.
Opazno je tudi veliko število dokumentarnih filmov, ki so v Sloveniji po Labovićevem mnenju v zadnjih letih na pohodu. Včasih je veljalo, da je ta format v domeni televizije in na stranskem tiru, zdaj pa se dogaja pravi preporod.
Dokaz za to je tudi dokumentarni celovečerni film Cent'anni Maje Doroteje Prelog, prvi dokumentarec, ki je uvedel festival slovenskega filma. Po mnenju producenta filma Roka Bička iz produkcije Cvinger, je dokumentarec sicer še vedno "deseti brat slovenskega filma" in da je čas, da postane enakopravni član filmske družine.
FSF letos v znamenju dokumentarnih filmov
Otvoritveni film je bil torej prvič v zgodovini festivala dokumentarni film Cent'anni režiserke Maje Doroteje Prelog, ki v filmu nastopa tudi kot partnerica kolesarskega zanesenjaka Blaža, ki se po preboleli levkemiji odpravi na zahtevno kolesarsko turo čez slavne vzpone Gira d’Italia. "Namesto načrtovanega prikaza veličastnega zmagoslavja mojega dolgoletnega partnerja nad smrtonosno boleznijo je Cent’anni postal moja iskrena izpoved in boleča analogija najinega odnosa," film opisuje Prelog. "Ta film gotovo ni film o zmagi nad levkemijo, ampak o vsem, kar pride po tem in kar se je zgodilo pred tem," je še dodala za Radio Slovenija. Film je svetovno premiero doživel na letošnjem filmskem festivalu v Trstu, zdaj pa bo odprl še Festival slovenskega filma.
FSF kot odraz razvoja slovenskega filma
Festival od leta 2021 vodi režiser in scenarist Bojan Labović, ki je kot posebnost festivala slovenskega filma poudaril programsko usmeritev, ki se ne osredotoča le na celovečerne filme, ampak predstavlja vse filmske zvrsti in formate. Tako bodo letos v tekmovalnem in preglednem programu igrani, dokumentarni, eksperimentalni, animirani, hibridni filmi in študijski filmi in manjšinske koprodukcije.
V sklopu festivala bodo po Labovićevih besedah praznovali dve obletnici – 90-letnico rojstva režiserja Matjaža Klopčiča ter 100-letnico rojstva režiserja Igorja Pretnarja. Klopčiču se bodo poklonili s projekcijo restavrirane kopije filma Sedmina, Pretnarju pa s televizijskim dokumentarcem režiserja Slavka Hrena Eisensteinov učenec: Režiser Igor Pretnar v Moskvi.
Letošnji častni gost festivala pa bo avstrijski filmski ustvarjalec Fritz Hock, ustanovitelj in direktor filmskega festivala K3 v Beljaku, ki se osredotoča na filme sosedskih regij: Slovenije, Furlanije - Julijske krajine v Italiji in Koroške v Avstriji. "Vzdolž meje med Slovenijo in Avstrijo je še veliko neodkritega in verjamem, da lahko koprodukcijski filmi postanejo tretji dejavnik, ki nas bo združeval – kreativno, kulturno in praktično," je Hock zapisal v uvodniku kataloga 27. FSF Portorož.
72 filmov v tekmovanju za najvišje nacionalno odličje na področju filma
Film Cent'anni je letos med 72 filmi, ki se potegujejo za nagrade vesna. V tekmovalnem programu je letos skupno 20 celovečernih, 6 srednjemetražnih, 21 kratkih filmov, 25 študijskih del pa se bo potegovalo tudi za t. i. študentsko vesno. "Letos izstopajo filmi s komunikativnejšo vsebino, predvsem taki, ki so namenjeni otrokom in mladini," je dejala Nataša Bučar, direktorica Slovenskega filmskega centra (SFC).
V tekmovalnem programu igranih celovečercev so kar trije otroški oz. mladinski filmi: Igrišča ne damo! režiserja Klemna Dvornika, Čao Bela Janija Severja in Tartinijev ključ Vincija Vogua Anžlovarja. Opozorila je tudi na večjo raznolikost produkcijskih hiš, ki so zastopane, tako pri celovečernih kot tudi kratkih filmih. V tekmovalnem programu celovečernih filmov so sicer še igrana filma Odrešitev za začetnike Sonje Prosenc in To je rop! Gregorja Andolška, dokumentarni filmi Ali je bilo kaj avantgardnega? Matevža Jermana in Jurija Medena, Dva brata, dve sestri Mihe Čelarja, Praslovan Slobodana Maksimovića, V tišini življenja Nine Blažin in Zajeti v izviru – Slovenski otroci Lebensborna Maje Weiss ter igrano-dokumentarna filma Kino Volta Martina Turka in Nekoč v Posočju Eme Kugler.
Dobitniki letošnjih vesen bodo znani v nedeljo, 27. oktobra. Strokovno žirijo za celovečerne filme sestavljajo scenaristi in režiserji Gordan Matić, Olmo Omerzu in Miran Zupanič. Strokovno žirijo za kratke igrane, dokumentarne, eksperimentalne, animirane in študijske filme pa sestavljajo filmska kritičarka in recenzentka Anja Banko, režiserka in videastka Jasna Hribernik ter producentka in režiserka Petra Seliškar. Na festivalu bodo podelili tudi nagrado Društva slovenskih filmskih producentov FIPRESCI in nagrado Art kino mreže Slovenije. Lani je na festivalu vesno za najboljši celovečerni film prejel Ne misli, da bo kdaj mimo v režiji Tomaža Groma.
Mojstrica historičnih kostumografij in odlična mentorica
Zvonka Makuc bo prejela nagrado za svoje številne filmske kostumografije. Kot je nedavno povedala v pogovoru za STA, je po njenem mnenju za dobro filmsko kostumografijo ključno, da kostumograf ne pretirava pri kostumu, če za to ni razloga. "Zvonkina nagrada brez dvoma pomeni poklon izredno pomembnim filmskim poklicem ‘iz ozadja’. Poklicem, ki pomembno
sokreirajo podobo filma, pa naj bo to z obleko, masko ali pa prostorom, v katerem se vse skupaj dogaja," je ob nagradi poudaril direktor Labović. Kot je nedavno Makuc dejala za STA, je po njenem mnenju za dobro filmsko kostumografijo ključno, da kostumograf ne pretirava pri kostumu, če za to ni razloga.
"Njeno kostumografsko delo so praviloma zaznamovale poglobljene študije celotnih projektov ter posameznih vlog akterjev, saj je vedno snovala kostumografije celostno ter kostum vedno postavljala v natančno premišljen časovni in socialni okvir posamezne filmske zgodbe. Zato so njene kostumografije zahtevne, dodelane in do potankosti premišljene," je v utemeljitvi nagrade zapisala komisija v sestavi Lija Pogačnik, Špela Čadež, Sonja Prosenc, Andrej Košak in Milena Zupančič.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje