Kevin Macdonald se je od študija enega političnega zločinca preusmeril k preučevanju življenja drugega storilca zločinov zoper človeštvo. Foto: Toronto International Film Festival
Kevin Macdonald se je od študija enega političnega zločinca preusmeril k preučevanju življenja drugega storilca zločinov zoper človeštvo. Foto: Toronto International Film Festival
Klaus Barbie
Klaus Barbie je bil kot vodja lyonskega gestapa kriv smrti vsaj 4.000 ljudi. Obsodili so ga šele leta 1987.

Režiser filma Zadnji škotski kralj, za nastop v njem je Forest Whitaker dobil oskarja za najboljšo moško glavno vlogo, je posnel dokumentarec My Enemy's Enemy (Sovražnik mojega sovražnika) o nacističnem zločincu, nasilnem tajnem policistu, sovražniku ameriške oblasti v boju proti komunizmu in mentorju nekaterih latinskoameriških diktatorjev. Film o Barbieju, ki je do smrti leta 1991 ostal zvest privrženec nacistične ideologije, je Macdonald predstavil na filmskem festivalu v Torontu.

Mesar iz Lyona in njegovih 4.000 trupel
Življenjska zgodba Klausa Barbieja je tudi zgodba o neučinkovitosti procesa "denacifikacije" povojnega sveta in obenem tudi o dvoumni morali ameriških oblasti. Te so namreč v več primerih "zatisnile oči in pogledale skozi prste" nekaterim nacističnim zločincem, če so si le od njih obetale korist. Leta 1947 je tako Barbie - kot vodjo lyonskega gestapa in krivca za smrt okoli 4.000 ljudi so ga imenovali tudi Mesar iz Lyona - postal sodelavec 66. oddelka ameriške protiobveščevalnega telesa (Counter Intelligence Corpse), službe, ki je delovala med drugo svetovno vojno in v prvih letih hladne vojne.

Na izlet v Južno Ameriko
Ker pa je slutil, da njegovo življenje vendar ni povsem neogroženo, je Barbie leta 1951 s pomočjo velikega omrežja skrivnih poti, ki jih je organiziral ustaški katoliški duhovnik Krunoslav Draganović, pobegnil v Argentino, ki ji je tedaj predsedoval Juan Peron. Ko je Barbie Draganovića vprašal, zakaj mu je pomagal, je duhovnik odgovoril: "Vzdrževati moramo nekakšno moralno rezervo, na katero se bomo lahko zanesli v prihodnosti."

Zakonca Klarsfeld odkrijeta Barbiejev bolivijski "štab"
Pozneje je Barbie pobegnil v Bolivijo, kjer naj bi pomagal organizirati tako imenovani Kokainski puč Luisa Garcíe Meze Tejade, ki se je s to akcijo leta 1980 prebil na oblast in postal diktator. Zakonca Klarsfeld, znamenita lovca na nacistične zločince, sta Klausa Barbieja "detektirala" že leta 1971, vendar je šele novoizvoljena vlada Hernána Silesa Zuaza leta 1983 Barbieja predala Franciji. Čez štiri leta so ga tam zaradi zločinov proti človeštvu obsodili na dosmrtno zaporno kazen. Umrl je leta 1991, star 77 let.