Prva oddaja naslednje četverice redaktorja in scenarista Andreja Dobleharja ter režiserja Aleša Žemlje (prvi del serije je bil predvajan februarja in marca 2009) je že bila na sporedu. V štirih torkovih popoldnevih boste tako pobliže spoznali klasicizem in historicizem, pionirje moderne arhitekture, povojno ter sodobno arhitekturo Slovenije. Vsako posamezno obdobje bo predstavljeno z izbranimi spomeniki, ki najbolje kažejo razvoj in slogovne značilnosti. Serija je obogatena z igranimi vložki in arhivskimi posnetki, ki orisujejo čas, v katerem je arhitektura nastajala.

Klasicizem in historicizem (9. februar)
Prvi del predstavlja arhitekturne spomenike 19. stoletja, ki je bilo zgodovinsko prelomno, kar se je izražalo tudi v arhitekturi in umetnosti. Arhitekti so se sprva zgledovali po antiki in ponavljali oblike antične arhitekture, nato pa tudi kasnejša obdobja. Nastala je vrsta monumentalnih javnih zgradb, ki so zaznamovale podobo naših mest – gradili so muzeje, narodne domove, cerkve in preurejali dvorce. V tem obdobju se je v arhitekturi tudi prvič izrazilo narodnostno vprašanje.

Pionirji moderne arhitekture (16. februar)
Drugi del serije predstavi arhitekturo prve polovice 20. stoletja. Ljubljanski potres leta 1895 je odprl možnosti za urbanistično in arhitekturno preobrazbo mesta, moderne dunajske vzore so pri nas uveljavili arhitekti Fabiani, Plečnik in Vurnik. Uveljavila se je secesija, nato različice modernizma, s prvimi diplomanti Fakultete za arhitekturo pa funkcionalizem. Ob pomembnih javnih stavbah je v tem obdobju prvič izpostavljena stanovanjska gradnja, kar je posledica razvoja in večanja mest.

Povojna arhitektura (23. februar)
Tretji del serije predstavi arhitekturo, zgrajeno po drugi svetovni vojni. Nova družbena ureditev je prinesla nove urbanistično-arhitekturne naloge, povojna oblast se je želela pokazati tudi v arhitekturi in umetnosti. Za novega človeka so gradili nova mesta in zlasti stavbe političnih organizacij, tovarne in šole, ljudstvo pa je sodelovalo v delovnih akcijah. Uveljavile so se različne modernistične smeri, slovenski arhitekti pa so z izvirnostjo in kakovostjo nadgradili sivino "socialistične" arhitekture.

Sodobna arhitektura (2. marec)
Četrti del predstavlja arhitekturo od konca sedemdesetih let pa vse do današnjih dni. Sprva se je kot odziv na modernizem uveljavil postmodernizem, z osamosvojitvijo pa novi slogovni pristopi in nove naloge. Spremenil se je način dela in povečalo se je število arhitektov, njihove realizacije pa so postale tudi mednarodno odmevne. Ob koncu serije so se avtorji vprašali, kakšne bodo v prihodnosti naloge arhitektov, kakšen je naš odnos do arhitekturne dediščine in kako jo varovati za prihodnje rodove.