Podelitev zlatih globusov, katere zaščitni znak sta bila od nekdaj sproščenost in veliko manj formalno ozračje od oskarjevskega, je letos minila v znamenju političnega aktivizma in streznitve. Po naključju ali pa zavestno je Zveza tujih novinarjev v Hollywoodu (Hollywood Foreign Press Association) večino zlatih kipcev razdelila med izdelke, ki bi jim včasih rekli "ženski filmi".

Najboljši celovečerec v dramski kategoriji je postal Trije plakati pred mestom (Three Billboards Outside Ebbing, Missouri), pripoved o žalujoči materi, ki išče pravico za svojo brutalno umorjeno hčer. Poleg tega je film dobil še zlate globuse za glavno žensko vlogo (Frances McDormand), scenarij (Martin McDonagh) in stransko moško vlogo (Sam Rockwell).

V kategoriji najboljše komedije ali muzikala je, prav tako po pričakovanjih, slavila drama Lady Bird, nežna karakterna študija dekleta na pragu univerze in s tem odraslosti. V televizijskih kategorijah se je zgodba ponovila: organizacija HPA je okronala serije Male laži (Big Little Lies), Deklina zgodba (The Handmaid's Tale) in The Marvelous Mrs. Maisel.

Poleg priznanja za najboljšo miniserijo so Male laži dobile še tri nagrade, tudi Nicole Kidman v glavni vlogi. Najboljši igralec v miniseriji je po zaslugi Farga postal Ewan McGregor.

Presenetljivi osmoljenci
Film Oblika vode režiserja Guillerma del Tora je imel pred podelitvijo največ, torej sedem nominacij, a je na koncu domov odnesel le dve nagradi – zlati globus za režijo, pri čemer je del Toro ugnal Martina McDonagha. Druga lovorika je bil zlati globus za scenarij in izvirno glasbo (Alexandre Desplat). Popolnoma praznih rok je na koncu ostal film Stevena Spielberga o časopisu Washington Post v času afere Watergate z naslovom Zamolčani dokumenti (The Post) - in to čeprav sta bila v igralskih kategorijah nominirana večna ljubljenca žirij, Tom Hanks in Meryl Streep. Brez nagrad sta ostala tudi filma Pokliči me po svojem imenu in Dunkirk, ki sta bila prav tako nominirana za najboljšo dramo.

Po enega zlatega globusa so dobili filmi Največji šovmen (za izvirno pesem), Jaz, Tonya za stransko žensko vlogo (Allison Janney kot gospodovalna mama drsalske zvezde Tonye Harding) ter The Disaster Artist za glavno moško vlogo (James Franco je blestel kot "najslabši filmar vseh časov" Tommy Wiseau). Praznih rok je ostala satira Zbeži! (Get Out), ki prek žanra grozljivke načenja vprašanje rase v Ameriki.

Igralski veteran Gary Oldman je osvojil nagrado za najboljšega igralca v drami: v biografskem filmu Najtemnejša ura je upodobil Winstona Churchilla. Če ima film kakšno poanto, je poudaril v govoru, je sporočilo to, da "besede in dejanja lahko spremenijo svet - in, fant, ta svet je res krvavo potreben sprememb."

Zlati globus za najboljši film v tujem jeziku je dobila nemško-francoska drama z izjemno Diane Kruger v glavni vlogi, Obupana (Aus dem Nichts) v režiji Fatiha Akina, za najboljši animirani film pa je bil izbran Coco in velika skrivnost, "poklon neverjetnim Mehičanom in njihovim krasnim tradicijam", kot je v zahvali dejal režiser Lee Unkrich.

Zlatega globusa za najboljšo televizijsko dramsko serijo je prejela distopična vizija Amerike Deklina zgodba, za najboljšo komedijo ali glasbeni film pa The Marvelous Mrs. Maisel.

Črnina kot politična gesta
Prireditev, ki jo je v hotelu Beverly Hilton vodil komik Seth Meyers, je v skladu s pričakovanji minila v znamenju upora žensk proti spolnim zlorabam na delovnem mestu. Skoraj vse gostje so bile oblečene v črno ter so nosile broške z geslom Time's Up! (Čas je potekel), kot se imenuje nova iniciativa za enakopravnost (tudi onkraj zabavne industrije). Sodelovali so tudi moški, ki so ob smokingih nosili črne srajce, Meyers pa je udeležence uvodoma zajedljivo pozdravil z: "Drage dame in tisti gospodje, kar vas je še ostalo."

Drugače od prejšnjih podobnih zborovanj slavnih Hollywooda so bili sinoči presenetljivo prizanesljivi do predsednika ZDA Donalda Trumpa in bilo je nekaj bolj mimogrede posrednih namigov nanj (češ da se ta dan verjetno ni treba bati njegove ofenzive na Twitterju).

Meyers se je le pošalil zaradi domnevne vloge, ki jo je imel pri vzpodbujanju Trumpa, češ da se je poslovnež za kandidaturo odločil šele, ko se je Meyers pred leti skupaj s predsednikom Barackom Obamo iz njega norčeval na večerji dopisnikov Bele hiše. Meyers je rekel, da bo zdaj svojo moč izkoristil še enkrat: Oprah Winfrey in Toma Hanksa je "napadel", češ da ne bosta nikoli predsednica in podpredsednik ZDA.

Oprah še vedno ameriška ikona
Oprah, letošnja dobitnica nagrade Cecila B. DeMilla za življenjsko delo v svetu zabave, je na prireditvi imela govor, ki bi mu lahko rekli predsedniški, saj je na noge spravila celo dvorano. Uvodoma se je spomnila svojega odraščanja v revščini in ponosa, ki ga je še kot deklica začutila davnega leta 1964, ko je Sidney Poitier kot prvi temnopolti igralec dobil oskarja za glavno vlogo. Izrazila je ponos, da je prva temnopolta ženska z nagrado Cecila B. DeMilla in upanje, da bo njen zgled navdihnil kakšno dekle. "Na obzorju je nov dan, in ko bo napočil, bo to zato, ker je veliko veličastnih žensk in nekaj fenomenalnih moških trdo delalo, da postanejo voditelji, ki nas bodo popeljali v čase, ko več nikomur ne bo treba reči 'jaz tudi'."

Nagrajenkina opazka leti na gibanje #metoo ("Jaz tudi"): s tem sloganom je v zadnjih mesecih svojo dolgoletno tišino prekinila cela plejada žensk, ki so bile izpostavljene spolnemu nadlegovanju Harveyja Weinsteina in drugih vplivnih akterjev v industriji.

"Dobrodošli v letu 2018, ko je marihuana končno dovoljena, spolno nadlegovanje končno ni več," je večer začel Meyers in dodal, da bo Weinstein po 20 letih verjetno prvi, ki mu bodo žvižgali še na posmrtni spominski slovesnosti. Trumpa je omenil le toliko, da je omenil tri besede, ki mu gredo najbolj na živce - tri besede v naslovu podelitve: "Hollywood, tuji in novinarji".

Nagrajenci v glavnih kategorijah

TV
Najboljša igralka v miniseriji ali TV-filmu: Nicole Kidman, Male laži (Big Little Lies)
Najboljša igralka v TV-seriji (muzikal ali komedija): Rachel Brosnahan, The Marvelous Mrs. Maisel
Najboljša igralka v TV-seriji (drama): Elisabeth Moss, Deklina zgodba (The Handmaid’s Tale)

Najboljši igralec v miniseriji ali TV-filmu: Ewan McGregor, Fargo
Najboljši igralec v TV-seriji (drama): Sterling K. Brown, This Is Us
Najboljši igralec v TV-seriji (muzikal ali komedija): Aziz Ansari, Master of None

Najboljša stranska igralka v miniseriji ali TV-filmu: Laura Dern, Male laži
Najboljši stranski igralec v miniseriji ali TV-filmu: Alexander Skarsgård, Male laži

Najboljša miniserija ali TV-film: Male laži
Najboljša TV-serija (drama): Deklina zgodba (The Handmaid’s Tale)
Najboljša TV-serija (komedija): The Marvelous Mrs. Maisel

FILM
Najboljša drama: Trije plakati pred mestom (Three Billboards Outside Ebbing, Missouri)
Najboljša komedija ali muzikal: Lady Bird

Najboljša igralka (drama): Frances McDormand, Trije plakati pred mestom
Najboljša igralka (komedija ali muzikal): Saoirse Ronan, Lady Bird

Najboljši igralec (drama): Gary Oldman, Najtemnejša ura (Darkest Hour)
Najboljši igralec (komedija ali muzikal): James Franco, The Disaster Artist

Najboljša igralka v stranski vlogi (drama): Allison Janney, Jaz, Tonya (I, Tonya)
Najboljši igralec v stranski vlogi (drama): Sam Rockwell, Trije plakati pred mestom

Najboljša režija: Guillermo del Toro, Oblika vode (The Shape of Water)
Najboljši scenarij: Martin McDonagh, Trije plakati pred mestom

Najboljša izvirna glasbena podlaga: Alexandre Desplat, Oblika vode (The Shape of Water)
Najboljša izvirna pesem: This Is Me, Največji šovmen (The Greatest Showman)

Najboljši animirani film: Coco in velika skrivnost
Najboljši tujejezični film: Obupana (In The Fade), r. Fatih Akin