"Schrader je ključna osebnost novega Hollywooda, ki je v poznih 60. letih prejšnjega stoletja revolucioniral podobe, estetiko in jezik ameriške kinematografije," je predlog letošnjega nagrajenca utemeljil direktor festivala Alberto Barbera. "Brez pretiravanja lahko rečemo, da je eden najpomembnejših ameriških filmskih ustvarjalcev svoje generacije, režiser, na katerega sta močno vplivali evropska kinematografija in kultura, ter trmasto neodvisen scenarist, ki kljub temu zna delati po naročilu in se samozavestno premikati po hollywoodskem sistemu."

Z nekaj najlepšimi filmi v zadnjem obdobju
Drzna vizualna stilizacija, ki je značilnost vseh Schraderjevih filmov, ga uvršča med najsodobnejše predstavnike kinematografije, ki je živahna in subtilno raziskuje sodobnost, še piše Barbera. "Schrader gre v korak s to sodobnostjo ne le z neutrudno intelektualno in sočutno radovednostjo, temveč tudi s presenetljivo sposobnostjo krmarjenja po tehnološkem razvoju filma ter njegovih produkcijskih in distribucijskih sistemih. Zaradi te drznosti (ki je v zreli fazi kariere ni pripravljenih poskusiti veliko filmskih ustvarjalcev njegovega kova) Schrader ne samo da nadaljuje delo, ampak nam je v zadnjih letih podaril tudi nekaj svojih najlepših filmov."

Paul Joseph Schrader (1946) je kot scenarist oz. soscenarist podpisal štiri filme ameriškega režiserja Martina Scorseseja, in sicer Taksist (1976), Pobesneli bik (1980), Zadnja Kristusova skušnjava (1988) ter Med življenjem in smrtjo (1999). Režiral je 19 celovečernih filmov, med katerimi so režijski prvenec, kriminalna drama Blue Collar leta 1978, kriminalna drama V podzemlju seksa leto dni pozneje in Ameriški žigolo leta 1980, triler Ljudje mačke (1982), biografska drama Mishima: Življenje v štirih poglavjih (1985), biografski film Patty Hearst (1988), kultni film Light Sleeper (Lahki spalec, 1992), dramo Affliction (Bolečina, 1997), biografski film Auto Focus (Avtofokus, 2002), erotični triler Kanjoni (2013), triler First Reformed (Prvi reformiran, 2017), ki mu je prinesel prvo nominacijo za oskarja, in kriminalno dramo Preštevalec kart (2021).

Odločitev o dobitniku zlatega leva za življenjsko delo je sprejel upravni odbor beneškega bienala, ki je podprl direktorjev predlog.

Na seznam filmov, ki se bodo potegovali za nagrade 79. Mostre, pa bo treba, kot veleva tradicija, počakati do konca julija.

Beneški mednarodni filmski festival je najstarejši festival te vrste na svetu. Prvič so ga pripravili leta 1932, tako da letos zaznamuje 90-letnico. Letošnja izvedba bo potekala med 31. avgustom in 10. septembrom.