S pomočjo petih pramenov las so lahko strokovnjaki prišli do novih spoznanj o zdravstvenem stanju znamenitega skladatelja v mesecih pred njegovo smrtjo – umrl je leta 1827, star 56 let. Analize so opravili na Univerzi Cambridge, izsledke pa objavili v publikaciji Current Biology. Po besedah enega od avtorjev študije, nemškega raziskovalca Markusa Nothena, je imel Beethoven močne genetske predispozicije za razvoj obolenja jeter, poročajo tuji mediji.

Sorodna novica 250 let Ludwiga van Beethovna: "Tako trka usoda na vrata ..."

To se ujema z doslej znanim razlogom njegove smrti – umrl naj bi za posledicami ciroze, ki je pogosto rezultat čezmernega uživanja alkohola.

Skupina znanstvenikov je sicer analizirala osem pramenov las, ki veljajo za skladateljeve, hranijo pa jih v javnih in zasebnih zbirkah. Za pet od teh so ugotovili, da so pripadali enemu Evropejcu in so jih lahko potrdili kot avtentične.

Kot se je izkazalo, je imel pred smrtjo Beethoven okužbo hepatitisa B. "Menimo, da se je bolezen pojavila zaradi součinkovanja genetskih nagnjenj, dobro dokumentiranega uživanja alkohola in okužbe s hepatitisom B," pravi Nothen.

Po besedah vodje študije, antropologa na Univerzi v Cambridgeu, Tristana Begga, je izviralo tveganje Beethovnovega obolenja jeter predvsem iz mutacije dveh genov – PNPLA3 in HFE. "Pri večini ljudi dejavniki tveganja sami po sebi niso skrb vzbujajoči, škodljive učinke pa je imelo medsebojno vplivanje ob uživanju alkohola," je še dejal.

Do opravljene študije je bil edini znani dejavnik, povezan z Beethovnovim obolenjem jeter, prav redno pitje, ki je zares dokumentirano v zapisih, ni pa jasno, kako velike količine alkohola je skladatelj užival. "Čeprav veliko njegovih sodobnikov navaja, da je bilo njegovo pitje zmerno za standarde zgodnjega 19. stoletja, je to še vedno pomenilo mere alkohola, za katere danes vemo, da so škodljive za jetra," pravi Begg.

Johannes Krause iz Inštituta za evolucijsko antropologijo Max Planck v Nemčiji pravi, da sicer z gotovostjo ne morejo reči, kaj je ubilo Beethovna, lahko pa vsaj potrdijo prisotnost pomembnih dednih tveganj in okužbo s hepatitisom B.

Če so zdaj znanstvenikom bolj jasni razlogi za Beethovnovo smrt, pa niso našli vzrokov, ki bi pojasnili njegovo izgubljanje sluha. To se je začelo v skladateljevih zgodnjih 20. letih. Do sredine 40. let je v celoti izgubil sluh. "Ni nam uspelo najti genetskih vzrokov za Beethovnovo izgubo sluha," je povedal Begg. Niso našli niti dokazov, da bi recimo otoskleroza vodila v skladateljevo izgubo sluha.

Beethoven, ki se je rodil leta 1770 v Bonnu, je imel vse življenje zdravstvene težave. Prav to nedeljo bo minilo 196 let, odkar je na Dunaju zapustil glasbeni svet.