Mlada pevka Andreya Triana, ki jo označujejo za "veliki up britanskega soula", je v torek razprodala Klub Cankarjevega doma in s svojim kratkim, a resnično sladkim koncertom, očarala občinstvo pod "zvezdnim nebom" prizorišča, kot je lučke, posejane po stropu male dvorane z razgledom na staro Ljubljano, opisala sama. Če ste koncert zamudili, morda priložnost za "popravni izpit" dobite 10. aprila, ko v ljubljanski Kino Šiška prihaja ekipa Bonobo, katere vodja Simon Green je produciral Trianin prvenec.

Glasbenica in kantavtorica, o kateri so pri reviji IDJ zapisali, da "spominja na Lauryn Hill, a z veliko več iskrenosti", pri Daily Mirrorju pa so njeno glasbo opevali z besedami "popolna višina tona, popolno obvladovanje, razkošje tonov in glas kot topel vetrc", poslušalca morda še bolj kot na Hillovo spomni na pred leti "vročo" novinko na prizorišču folksoula Indio Arie, saj je njen glas resnično mehek in božajoč. Da, "kot topel vetrc" bi bila kar ustrezna primerjava.

Ker gre za resnično mlado izvajalko (menda jih šteje "dobrih 20"), ki še nima dovolj materiala, da bi zapolnila dve uri solokoncerta, je v svoj nastop v dveh krajših sklopih vključila tudi priredbe: izjemno izvedbo soulbalade Donnyja Hathawayja I Love You More Than You'll Ever Know, o kateri Andreya pravi, da je zanjo "najlepša ljubezenska pesem vseh časov", pa Oceanio "nore, a izjemne" Björk in Grandma's Hands Billa Withersa, ki jo je posvetila, seveda, svoji babici. V bisu nas je navdušila še s "posladkom", priredbo pesmi Chake Khan, Ain't Nobody, ter s skladbama Moondance Vana Morrisona in Sweet Dreams Eurythmicsov, ki ju je izvedla brez spremljevalne skupine, samo v družbi svoje "čudežne škatle efektov".

Po koncertu si je Andreya Triana vzela čas tudi za kratek pogovor z nami.

V napovedih za vaš ljubljanski koncert so vas označili kot "novi up britanskega novega soula". Kaj pravite o tej oznaki?
Vau, kaj res? Ko nastopaš, ko si na turneji, ne razmišljaš veliko o tem. Delam najbolje, kar lahko, tisto, kar čutim, želim predstaviti svojo ploščo ljudem (lani je pri založbi Ninja Tune izšel njen soloprvenec Lost Where I Belong, ki ga je produciral Simon Green, bolj znan pod umetniškim imenom Bonobo, op. a.). Če ljudje želijo dajati oznake, naj bo tako, jaz pa se samo trudim delati po najboljših močeh.

V reviji IDJ so zapisali, da "spominjate na Lauryn Hill, a z veliko več iskrenosti". Se vam zdi primerjava z njo ustrezna?
Vsekakor! Bila je velikanski vpliv name, neverjetno me je zaznamovala, kar bi lahko rekli tudi za Jill Scott in Erykah Badu. Najbolj izjemna stvar pri njih je, da Jill Scott zveni kot Jill Scott, Lauryn Hill kot Lauryn Hill, Erykah Badu kot Erykah Badu. So edinstvene. Tudi sama si želim najti svoj glas, biti edinstvena, zveneti kot Andreya Triana. Da, svoj glas še iščem in eksperimentiram.

Sodelovali ste že s priznanimi producentskimi imeni, kot sta Bonobo in Flying Lotus. Kaj pa bi bilo vaše sanjsko sodelovanje?
Težko vprašanje, a med mojimi "top 3" je vsekakor Danger Mouse. Je izjemno raznolik producent, vse, česar se dotakne, naredi na popolnoma svoj način. Morda pa se nekega dne zgodi ta čudež!

Med svoje vplive prištevate tudi Björk, Dannyja Hathawaya in Billa Withersa, vsakemu izmed njih ste se tudi na današnjem koncertu poklonili s priredbo. Kaj pa vaši sodobniki, vaša generacija, koga najbolj spoštujete?
Veliko jih je, veliko izjemnih. Najbolj pa me navdušuje Krystle Warren, ki je izjemna pevka, zame najbrž najboljša soulpevka današnjega časa. Samo poje in igra na kitaro in celotno občinstvo je začarano. Pa tudi Martina Topley Bird je krasna ...

Ste zadnje čase videli kak dober koncert?
Da, super je bila Alice Russell, moja prijateljica, ki prav tako deluje v Brightonu in ima resnično neverjeten glas.

Kako to, da ste se iz Londona, kjer ste odraščali in velja za izjemen (multi)kulturni center številnih priložnosti, preselili v manjši Brighton?
Brighton mi daje nekakšen občutek skupnosti, tja se steka veliko kreativnosti, veliko glasbenikov in umetnikov deluje tam. Je odličen kraj za ustvarjanje, saj tam življenje nima tako hitrega tempa, ni toliko gneče kot v Londonu. Imaš svoj prostor, svež zrak ... London je krasen, a tam nimaš dovolj prostora zase. Brighton mi trenutno odlično ustreza.

Vaš album Lost Where I Belong je bil razglašen za soulploščo leta na iTunes. Si glasbo tudi sami pretakate s spleta ali prisegate na kupovanje zgoščenk in plošč?
Malo obojega. Ker sem dosti na poti, imam glasbo najraje na svojem iPodu, zato si jo pogosto naložim s spleta. A ker seveda želim podpirati glasbene kolege, nikoli ne "kradem" glasbe, vedno plačam zanjo. Si pa kdaj tudi kupim kako zgoščenko.

Se boste v Ljubljano vrnili z Bonobo (ekipa Simona Greena v ljubljanski Kino Šiška prihaja 10. aprila)?
Upam, a ker imam tudi lastno turnejo, moram preveriti, ali bo to terminsko mogoče. Bi pa z veseljem prišla!

Alenka Klun

V priloženem videoposnetku poslušajte skladbo The Keeper, ki je nastala v sodelovanju z Bonobom in jo je Andreya izvedla tudi na ljubljanskem koncertu. Prilagamo še dve pesmi z njenega soloprvenca.