Dogodek je vrhunec Arsovega praznovanja, v neposrednem prenosu pa ste ga lahko spremljali na Programu Ars in MMC-ju.

Večer je odprla skladba Introars 23, ki jo je Arsu ob obletnici posvetil skladatelj Maks Strmčnik. Pri uvodni skladbi, v kateri nastopa historični inštrument fujara v duetu z orglami, sta sodelovala mojster na historičnih glasbilih Janez Jocif in organistka Polona Gantar. V nadaljevanju so bili na sporedu Koncert za violino Lucijana Marije Škerjanca, v katerem je solistično nastopila violinistka Lana Trotovšek, ter Koncert za klavir št. 5 Camillea Saint-Saensa. Solist je bil pianist Pascal Roge.

Koncert radijskih simfonikov, ki je bil hkrati prvi koncert nove sezone Kromatike, je bil osrednji dogodek praznovanja 60-letnice programa Ars. Njegova častna pokroviteljica je predsednica države Nataša Pirc Musar, udeležila se ga je tudi ministrica za kulturo Asta Vrečko.

Javni radio je prostor širine uma, srca in duha
"V svetu, ki je lahko poln mimobežnosti in plitvin, program Ars ljudem daje tisto, kar zares potrebujemo, pa na to često pozabimo – širino uma, srca in duha ter čas, ki si ga moramo vzeti za te vrednote," je v svojem nagovoru izpostavila predsednica države. "Zato je tako zelo pomembno, da imamo ljudje javni in neodvisni radio ter javno in neodvisno televizijo, ki ljudem nudita raznolike in raznovrstne kakovostne vsebine, ki v nas spodbujajo refleksijo o družbi in svetu. Javni medij zato ni le posrednik vsebin, ki so po nekakšni odločitvi tisti trenutek pač bolj zanimive in o njih vsi govorijo. Ima pomembno, družbeno odgovorno poslanstvo ljudem posredovati védenje, ki bi ga zaradi različnih okoliščin lahko prezrli, in dati priložnost tistim, ki so si jo s svojim delom in talentom prislužili."

Ob praznovanju obletnice so na Arsu pripravili še druge dogodke. Danes so podelili nagrado lastovka 32. natečaja za najboljšo kratko zgodbo, v ponedeljek pa so odprli razstavo plakatov študentov Akademije za likovno umetnost in oblikovanje, posvečeno posebnemu pomenu programa Ars.

Dolga zgodovina umenti zapisanega radia
Kulturno-umetniški program Radia Slovenija je začel oddajati jeseni leta 1963 kot 2. program Radia Ljubljana. Njegov prvi urednik je bil muzikolog Borut Loparnik. Leta 1969 so program preimenovali v 3. program Radia Ljubljana. Program je sprva oddajal štiri ure na dan, nato pet, od leta 1978 pa devet ur. Leta 1998 je program z uvedbo Evropskega klasičnega nokturna v nočnem času prešel na 24-urno predvajanje.

Sorodna novica "Še vedno gojimo umetniško besedo, ki je v tolikšni meri ne gojijo nikjer drugje"

Od leta 2007 Program Ars sestavljajo uredništva za resno glasbo, za kulturo in uredništvo igranega programa, ki se jim je leta 2014 pridružilo še uredništvo za religije in verstva.

Danes je naloga Arsa posredovanje umetniških vsebin s posebnim poudarkom na slovenskem umetniškem ustvarjanju in poustvarjanju ter obveščanje o dogajanju v kulturi doma in na tujem, snemanje slovenskih glasbenih del in izvedb slovenskih glasbenih poustvarjalcev s področja resne glasbe in džeza, snemanje slovenske umetniške besede in produkcija slovenske radijske igre ter ustvarjanje nacionalnega arhiva vseh zvrsti umetniške radiofonije.