Idrijska godba, ki ima status najstarejše godbe na Slovenskem, morda celo v Evropi, je bila od nekdaj tesno povezana z delovanjem tamkajšnjega rudnika, v katerem so začeli rudo kopati že konec 15. stoletja. V prvi polovici 16. stoletja se je Idrija začela tehnološko razvijati in leta 1530 je bil že zgrajen grad Gewerkenegg. Idrija je bila takrat močno gospodarsko središče, saj je prispevala kar petino proračuna Kranjske. Razvoj mesta pa je privabil tudi intelektualce z Dunaja, je povedal umetniški vodja godbe Domen Prezelj.

Razvedrilo po napornem delu v rudniku
Prezelj je nadalje izpostavil, da so rudarji potrebovali glasbo, saj so se morali po napornem delu v rudniku razvedriti. Zato domneva, da je godba obstajala že v prvi polovici 16. stoletja, vendar za to ni pisnih dokazov. Zaradi tega so za datum začetka delovanja uporabili letnico 1665, ki jo je v svoji raziskavi predlagal pokojni zgodovinar in muzealec Janko Trošt.

Najstarejša do zdaj znana omemba kakršne koli godbe v Idriji izhaja iz Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske, ki omenja nastop godbe - muzikantov 15. septembra 1686, vendar ta, kot je pojasnil Prezelj, ne omenja, da bi se godba takrat šele ustanovila.

V arhivih skrita rešitev nejasnosti
Razlog za nejasnost nastanka godbe po Prezljevem mnenju povzroča še neodkrit statut oziroma ustanovna listina, kar pa ne preseneča, saj je bilo vse delovanje godbe del tedanje rudniške uprave. Zato bi bilo treba zapise o godbi iskati v arhivih na Dunaju, je prepričan. Prav na to problematiko bodo opozorili tudi v zborniku, s čimer upajo, da bodo strokovno javnost spodbudili k nadaljnjemu preučevanju. Zbornik prinaša prispevke o zgodovini idrijske godbe in tudi o njenem današnjem delovanju, ki so ga popisali današnji člani godbenega društva.

Dve krstni izvedbi slovenskih skladateljev
Drevišnji koncert, na katerem bodo kot solisti nastopili člani idrijske godbe, bodo pod Prezljevo taktirko uvedli s skladbo iz leta 1869 Orient et occident: Grande March, ki govori o vplivih Orienta na zahodno glasbo. Aldo Kumar je napisal Triluno 350, katere posebnost so na sodoben način vkomponirani tipični zvoki, ki izhajajo iz idrijskega okolja. Krstno izvedbo bo doživela še slovenska ljudska pesem Soldaški boben, ki jo je za godbo in ustno harmoniko priredil Blaž Pucihar.

Predstavitev zbornika bo drevi ob 19. uri na Kendovem dvorcu v Spodnji Idriji. Koncert pa se bo zgodil drevi ob 20.30, vendar je zaradi slabe vremenske napovedi z gradu Gewerkenegg prestavljen v dvorano Gimnazije Jurija Vege Idrija.