Besede Brigite Pavlič, direktorice Festivala Maribor, ki se letos osredotoča na temo lastnine oziroma kraje glasbe. Po besedah Pavličeve je izvirnost v glasbi stalno vprašljiva, kopiranje pa je bilo vse do uvedbe politike zaščite avtorskih pravic nekaj čisto vsakdanjega.

Festival se začenja drevi ob 19.30 s koncertom Podobnosti in različnosti posebej za to priložnost sestavljenega orkestra pod taktirko avstralskega skladatelja in violinista Richarda Tognettija v mariborski Dvorani Union.

Tognetti, ki je že vrsto let vodilno ime Festivala Maribor, je v sodelovanju z Juretom Ivanušičem med drugim pripravil glasbeno-gledališki projekt Ukradeno?, ki se v povezavi z izposojenimi temami iz klasične glasbe spominja nekaterih najbolj znanih odlomkov iz filmske glasbe ter pod drobnogled jemlje nekaj največjih uspešnic popularne glasbe.

"Kdo si lahko lasti glasbo in pod kakšnimi pogoji?" se sprašujejo ustvarjalci s Tognettijem na čelu. Ta je poudaril, da si je tudi Igor Stravinski redno sposojal glasbo od drugih skladateljev, njegova glasba je zdaj avtorsko zaščitena, njeni lastniki pa s temi avtorskimi pravicami mastno služijo. "Če ti res gre za zaščito glasbenega dela, bi moral potovati po svetu in ga igrati ljudem, ne pa da prepoveduješ orkestrom, da bi ga igrali," je dodal.

"Pomembna posledica zaostrenega avtorskega prava ni samo privatizacija 'osirotelih del' (kot je na primer zaščita avtorskih pravic za napev Happy Birthday s strani družbe Warner), pač pa tudi cenzuriranje oziroma zaviranje nove glasbene ustvarjalnosti," se strinja Tognettijev sodelavec Aljaž Zupančič. "Avtor in avtorska pravica sta ekonomski, ne umetniški kategoriji, zato ju glasbena ustvarjalnost za svoj obstoj ne potrebuje. Nasprotno, morala se ju bo znebiti, če bo hotela preživeti," je prepričan.

Na sporedu je v soboto, v nedeljo pa mu bo sledil koncert romske zasedbe iz Slovaške Gypsy Devils, ki se loteva skladateljev klasične glasbe, ki so posnemali romske umetnike. V ponedeljek sledi koncert Ruthenia z retrospektivo velikih ruskih skladateljev avtorja Marka Črnčeca, v torek pa nastop avstrijskega pianista Christiana Schmidta z violončelistom Rudolfom Leopoldom s koncertom Navdahnjeno.

V sredo se festival seli v avstrijski Gradec, kjer bodo Božena Angelova, Jaka Stadler in Per Rundberg izvedli koncert Alegorije. Festival se bo zaključil v četrtek, ko se v Maribor po dobrem odzivu na njegov koncert leta 2011 vrača italijanski violončelist Giovanni Sollima.

Festival Maribor se je razvil iz večerov baročne glasbe v Mariborskem gradu, ki so jih v organizaciji mariborske Koncertne poslovalnice začeli prirejati leta 1964. V letošnjem letu se je vrnil pod okrilje Narodnega doma Maribor in je po besedah direktorja Vladimirja Rukavine eden od redkih projektov, ki so preživeli Evropsko prestolnico kulture (EPK).

V sodobni obliki je namreč zaživel prav zaradi EPK, ki jo je Maribor gostil leta 2012. Marketinško je močno usmerjen v privabljanje tujih obiskovalcev, še posebej priljubljen je med Avstralci, vendar pa bo teh letos nekoliko manj, ker je festival krajši kot prejšnja leta.