Odprtje Tartinijevega leta z naslovom Tartini 330 je privabilo v obalno koncertno dvorano portoroškega Avditorija številne ljubitelje Tartinijeve glasbe. Na odru so stopili člani Novega komornega orkestra Ferruccio Busoni, njihov dirigent Massimo Belli in težko pričakovani violinski virtuoz Salvatore Accardo.

Novi komorni orkester Ferruccio Busoni, ki ga leta 1965 ustanovil Aldo Belli, je eden prvih komornih orkestrov, nastalih po drugi svetovni vojni v Italiji, in je danes najstarejši v Furlaniji – Julijski krajini. Orkester je posnel 20 zgoščenk, na katerih je predstavil številne prvič posnete skladbe pomembnih skladateljev, leta 2018 tudi dva Tartinijeva koncerta z violinistko Lauro Marzadori. Na portoroškem večeru so orkester sestavljali Lucio Degani in Giada Visentin (violine), Silvestro Favero (viola), Giuseppe Barutti (violončelo) in Alessandra Sagelli (čembalo).

Njihov dirigent Massimo Belli je v svoji bogati karieri izvedel številne pomembne koncerte za violino ob spremljavi znanih orkestrov. Vlogo prve violine je zasedal v mnogih orkestrih doma in tujini. Belli je v preteklosti snemal za italijanski, sovjetski, nemški, jugoslovanski, brazilski, avstrijski radio in televizijo ter snemanja nadaljuje s številnimi znanimi medijskimi hišami še danes. Je profesor violine na tržaškem konservatoriju in kot predavatelj sodeluje z različnimi akademijami. Letos bo nastopil na čelu severnočeškega filharmoničnega orkestra v dvorani Bedřicha Smetane v Pragi.

Uvod h koncertnemu sporedu je pripravila tržaška muzikologinja Margherita Canale Degrassi, ki ima velike zasluge pri odkrivanju manj znanih koncertov Tartinija in njegovih učencev; tako je na primer odkrila prepise Tartinijevih del izpod peresa maestrovega učenca in naslednika Giulia Meneghinija (1741–1824), ki je poskrbel za hranjenje in izvajanje Tartinijeve glasbe tudi po njegovi smrti. Pri predstavitvi koncerta je sodelovala tudi muzikologinja Helena Filipčič Gardina, ki je poslovenila italijansko besedilo.

Izvajalci so na začetku in na koncu koncertnega sporeda postavili dve pred kratkim odkriti Meneghinijevi priredbi za orkester dveh Tartinijevih sonat, in sicer Concertone v G-duru in Concertone v e-molu. Meneghini je Tartinijeve Sonate za violino in basso continuo, op. 1, ki so bile natisnjene v Amsterdamu, predelal v skladbe za štiri parte in jih imenoval Concertoni.

Po solidni izvedbi uvodne Meneghinijeve skladbe je na oder stopil kot solist Salvatore Accardo, ki že več desetletij koncentira z vodilnimi svetovnimi orkestri in dirigenti. Accardo je dejaven tudi kot komorni glasbenik in dirigent. Njegov repertoar sega od baroka do sodobne glasbe, saj so mu številni skladatelji (npr. Sciarrino, Donatoni, Piston, Piazzolla, Xenakis) posvetili svoja dela. Za svoje izjemne interpretacije je bil imenovan za viteza velikega križa, leta 2017 pa mu je Kennedyjev center v New Yorku podelil zlato odlikovanje za umetnost.

Za svoj prvi portoroški nastop je Accardo izbral dva Tartinijeva koncerta (Koncert v A duru D96 in Koncert v G duru D83); oba sodita v skupino tistih koncertov, ki jih je odkrival v '70 letih v Padovi skupaj s Claudiem Scimonejem in I Solisti Veneti. Accardova izvedba je poudarila predvsem melodične prvine Tartinijeve glasbe in spevnost stavka. V intervjuju pred koncertom nam je zaupal, da ga je najbolj prevzela predvsem naklonjenost Tartinija k spevnosti, bolj kot njegovi virtuozni prijemi.

Večer se je zaključil z dolgim ploskanjem in dvema dodatkoma.