Iskati povezavo med slovenskim skladateljem Janezom Matičičem (*1926) in francoskim mojstrom sakralne glasbe Olivierjem Messiaenom (1908—1992) se zdi na prvi pogled skorajda nemogoče. Matičič nikoli ni ustvarjal sakralne glasbe in nikdar prej ni pisal za orgle. Pa vendar so njegova študijska potovanja v Pariz sredi 20. stoletja zaznamovala (tudi) srečanja z Messianom in njegovo umetnostjo.

Janez Matičič je za ta koncert ustvaril svojo prvo skladbo za solistične orgle z naslovom Gloria, op. 70. Vendar je pa skladatelj s tem glasbilom intimno povezan že mnogo let, saj so bile prav orgle »instrument njegovega osebnega vstajenja«. V času hude življenjske krize, ki jo je prinesla bolezen, je imel namreč možnost igrati v cerkvi Naše Gospe vse milosti (Église Notre-Dame-de-Toute-Grâce) blizu sanatorija na planoti Plateau d'Assy v bližini Mont Blanca. Matičič je tam več mesecev improviziral in eksperimentiral z zvočnimi možnostmi instrumenta. Tako je v obdobju, ko je njegovo življenje dobesedno viselo na nitki, ohranjal notranji optimizem.

Messiaen se je v zgodovino svetovne umetnosti zapisal kot inovator na različnih področjih kompozicije in glasbene teorije, pa tudi kot odličen orgelski improvizator. Umetniško delo je tesno povezal z osebno versko izkušnjo. V svojih delih se pogosto neposredno navezuje na sakralno tematiko in še več: reči je mogoče, da je med skladatelji 20. stoletja pojmu sakralne glasbe vdihnil nov zagon, novo prepričljivost. Organistka Polona Gantar je izbrala skladbe iz treh njegovih znamenitih orgelskih ciklov – La Nativite (Rojstvo), Le Corps glorieux (Poveličana telesa) in Livre du Saint Sacrement (Knjiga o svetem zakramentu). Skoznje se dotika zgodbe o Kristusovem trpljenju in vstajenju.

Organistka Polona Gantar se je z orglami prvič srečala na Orglarski šoli pri Teološki fakulteti v Ljubljani. Leta 1996 je diplomirala iz glasbene pedagogike na ljubljanski Akademiji za glasbo, orgle pa je najprej študirala na Koroškem deželnem konservatoriju v Celovcu, potem pa na Univerzi za glasbo in uprizarjajočo umetnost na Dunaju, kjer je leta 2003 končala magistrski študij orgel pri profesorju Petru Planyavskemu. Že v času študija pa tudi pozneje se je izpopolnjevala pri uglednih profesorjih na mojstrskih tečajih za orgle in improvizacijo v Švici, Avstriji in na Nizozemskem.

Danes je organistka v cerkvi Marijinega oznanjenja v Ljubljani, solistično nastopa doma in v tujini ter sodeluje z najuglednejšimi slovenskimi pevskimi zbori ter v komornih sestavih s solopevci in instrumentalisti.

Pred koncertom smo ji postavili tudi tri vprašanja o glasbi obeh skladateljev in njuni povezavi.

Kakšen je vaš odnos do glasbe Olivierja Messiaena?
Glasbo Olivierja Messiaena igram že dolgo. Pritegnila me je skoraj hkrati z orglami, inštrumentom, ki me je najbolj privlačil zaradi neštetih zvočnih barv, njihovih kombinacij, ki jih organist lahko izvabi iz njih. Messiaen je bil tudi barvni sinestetik - ko je skladal, je videl barve. Njegova glasba, igrana ali slišana v katedrali, s tem, vsaj zame, dobi popolnoma novo dimenzijo. Mislim, da zazveni popolnoma drugače, če interpret ve, da je določen akord npr. temnozelene barve, zamolklo rdeče ... Seveda pa je pomembna tudi vsebina njegovih orgelskih kompozicij - ta je vezana na njegovo globoko osebno vero. To in seveda še druge skladateljeve napotke o izvajanju njegovih kompozicij je pri intrepretaciji treba na vsak način upoštevati.

Janez Matičič je za prihajajoči koncert ustvaril novo delo. Kakšno skladbo je ustvaril in kaj lahko poslušalci pričakujejo od nje?
Skladba, z naslovom Gloria, op. 70 je nastala po naročilu Radia Slovenija, prav za to priložnost. Skladatelj si jo je zamislil v treh delih - prvi, precej maestitični preide v drugiega - spevnejšega, bolj mistično zamišljenega. Kompozicija se sklene s tokatno obarvano gradacijo, in polnim, vibrantnim zvočnim vrhuncem. V vseh treh oz. v skladbi kot celoti prevladuje ritmični element - z uporabo različnih orgelskih registrov oz. zvočnih barv pride ta še posebej do izraza. Vsekakor popolnoma nov, svež pogled na besedo Gloria.

Kakšne vzporednice lahko najdemo med glasbo Olivierja Messiaena in Janeza Matičiča?
Olivier Messiaen in Janez Matičič - po slogu komponiranja precej različna glasbena ustvarjalca. Medtem ko v Messiaenovih skladbah prevladuje sakralna tematika, je bila Matičičeva glasba vedno abstraktna. Táko je tudi novo delo, njegovo prvo, namenjeno orglam solo. Oba skladatelja pa druži jasnost glasbene ideje, smisel za obliko in barvitost.

Marko Šetinc, 3. program Radia Slovenija, Ars