Oglas
Konec je skoraj odličen, saj prinaša prošnjo za usmiljenjem, gledalec pa nikoli ne izve, ali je prošnja tudi uslišana.
Gledališki, operni in televizijski režiser Peter Sellars je napovedal izrazito sodobno postavitev nedokončanega Mozartovega dela, ki izpostavlja tragiko dogovorjenih porok. Zaide je namreč zgodba o prepovedani ljubezni med sultanovo hčerjo in sužnjem.
Še vedno aktualni MozartSellars trdi, da opera kar kliče po posodobitvi. V Zaide je Mozart namreč v glasbi materializiral strah Evropejcev pred muslimanskim svetom. Ta tema je tudi danes še kako aktualna, le da so njene razsežnosti malo drugačne. Prikazala naj bi jih ravno nova priredba, ki bo delu vnesla svežino in bo preprečila morebitni arhaični pridih opere. Peter Sellars je dejal, da dela starih mojstrov ne smejo ostati "zgodovinske vinjete"; sporočilnost morajo ohranjati tudi v sodobnem svetu. Pred leti je "aktualnost" podaril že Mozartovi operi Don Giovanni, katere naslovnemu junaku je namenil vlogo "kralja mamil" v Harlemu.
Film pomagal pomanjkljivemu libretu
Čeprav Mozart dela, ki ga je začel pisati kmalu po vstopu v tretje desetletje svojega življenja, nikoli ni dokončal, Sellars ne namerava sam dopisati manjkajočih delov. Sodobno občinstvo lahko prav dobro razume tudi "pomanjkljivo" zgodbo. Tega se je naučilo pri gledanju filmov. To je vsaj teorija Petra Sellersa. Režiser meni, da nas je način podajanja filmske zgodbe, ki namenoma uporablja časovne preskoke in bliskovito menjavanje prizorišč, naučilo povezovati nepopolne dialoge v celovito pripoved. Zato Sellars ne namerava nadomestiti neobstoječe uverture in zadnjega dela opere, kot tudi ne namerava svojih prstov vtikati v nepopolni libreto Johanna Andreasa Scachtnerja.
Vsak si napiše svoj konec
Pravzaprav naj bi bil zadnji del opere popoln zaključek: "Konec je skoraj odličen, saj prinaša prošnjo za usmiljenjem, gledalec pa nikoli ne izve, ali je prošnja tudi uslišana." Poleg nepopolnega konca in besedila, polnega ugank, Sellarsa navdušuje tudi to, da lahko ljudem predstavi Mozartovo delo, ob katerem si prav nihče v občinstvu ne bo mogel požvižgavati. Ker ga pač nihče ne bo poznal. Resenici na ljubo, popolna neznanka glasba iz opere Zaide vendarle ni. Ena od arij se je uveljavila kot ljubljenka številnih umetniških direktorjev koncertnih hiš in je bila večkrat predstavljena tudi na albumih klasične glasbe. Drugo pa je neznanka. Pravo darilo za fanatične raziskovalce opusa osrednjega letošnjega slavljenca, Wolfganga Amadeusa Mozarta.
Konec je skoraj odličen, saj prinaša prošnjo za usmiljenjem, gledalec pa nikoli ne izve, ali je prošnja tudi uslišana.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje