V knjigi Obtožena: Wiera Gran se avtorica, novinarka Agata Tuszyńska, opira na zapiske pokojne poljske kabaretne pevke, ki je nekoč izjavila, da je Szpilman "zbral tolpo, da bi jo ubila". Granova o slovitem pianistu judovskega rodu piše kot o "gestapovcu" in trdi, da je sodeloval s policijo pri zatiranju vstaje v varšavskem getu.
Založnik knjigo promovira kot "drugo plat zgodbe o Wladyslawu Szpilmanu", mediji v njej vidijo poskus povrnitve pevkinega ugleda, umetnikov sin pa je že zahteval sodni nalog za umik knjige iz prodaje. "Nočem, da bi se ime mojega očeta, ki je bil simbolična osebnost, tako vlačilo po blatu," je ogorčen Andrzej Szpilman. "Takoj po vojni je svoje dnevnike objavil pod naslovom Smrt mesta in nihče, ki je preživel geto, ni oporekal njegovi različici dogodkov," je povedal za Der Spiegel.
Ko je Roman Polanski o življenju in predvsem preživetju Wladyslawa Szpilmana leta 2002 posnel film Pianist, ki mu je prinesel tudi oskarja za režijo (Adrienu Brodyju pa za naslovno vlogo), je Poljak postal narodni junak. Zato ni čudno, da je knjiga Tuszyńskove v domovini dvignila toliko prahu. Wiera Gran, ki je umrla leta 2007, v njej Szpilmana obtožuje, da je z Gestapom sodeloval, ko sta bila oba (in še na stotine tisoče drugih poljskih Judov) med okupacijo prestolnice zaprta v varšavskem getu.
Poceni poskus sončenja v tuji slavi?
Andrzej Szpilman, ki se tudi sam ukvarja z glasbo (preživlja se kot producent in skladatelj), Tuszyńskovi očita, da ji gre samo za publiciteto za knjigo o umetnici, ki je - v nasprotju s Szpilmanom - na Poljskem relativno neznano ime. Zdi se mu "zahrbtno" navajati obtožbe ženske, ki ni več živa, da bi lahko odgovarjala na vprašanja v povezavi z njimi, povzema The Guardian.
Pretirane ljubezni med njima ni bilo
Zgodovinarji, ki se ukvarjajo s tematiko varšavskega geta, pričajo, da si Szpilman in Granova resnično nista bila naklonjena že med vojno. Pianist je o njej v svojih dnevnikih pisal (pod ne preveč težko razumljivo) šifro "gospa K" - opisana je kot izjemno privlačna, a moralno sporna osebnost.
Cela vrsta umetnikov, s katerimi je Wiera nastopala, je bila že med vojno zaradi kolaboracije s sovražnikom po presoji odporniškega judovskega gibanja usmrčena. Leta 1947 je bil Szpilman na sodišču, ko so Granovi sodili zaradi kolaboracije, a je bila zaradi nezadostnih dokazov oproščena. Podobne obtožbe so ji sledile, ko se je preselila v Izrael, zato je bila novo domovino celo prisiljena zapustiti. Odšla je živet v Francijo, kjer je pozneje sodelovala z Mauricom Chevalierjem in Charlesom Aznavourjem.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje