Britanski prestolonaslednik je namreč Cohena imenoval za enega svojih najljubših pevcev. Temu se ne gre čuditi, saj imata verjetno Charles, ki rad razmišlja o smislu življenja in o zmožnosti človekovega sožitja z naravo, ter pevec in književnik, ki v svoja besedila vnaša spoznanja, do katerih se prikoplje ob razmišljanju o eksistencialnih problemih vsakega subjekta, veliko skupnega. Povezuje ju tudi njuna umirjena, stoična in skoraj otožna podoba. Ta je skupaj z njegovo poezijo Leonardu Cohenu prinesla celo naziv "lavreat pesimizma".
Poslušalci utegnejo potrebovati britvicoCharles je pri Cohenovem delu poudaril po njegovem mnenju izjemno sožitje med orkestracijo skladb, besedili ter Cohenovim dostojanstvenim načinom petja, ki bi ga mnogi označili za morbidnega. Nekateri glasbeni kritiki so se tako pošalili, da bi morali kupci albumov Leonarda Cohena brezplačno prejeti še britvico, da se jim po poslušanju depresivnih skladb ne bi bilo treba mučiti z iskanjem primernega orodja za lastno pokončanje.
Izpoved princa Charlesa je presenetila mnoge otoške novinarje, ki sicer zelo vestno spremljajo vsak njegov korak. Skoraj vsi so bili namreč povsem prepričani, da Charles prisega le na klasično glasbo. Biografinja kraljeve družine Penny Junor, ki zagotovo bolje od drugih navadnih smrtnikov pozna princa Charlesa, je dejala, da Cohenova glasba preprosto povzame bistvo Charlesove osebnosti.
Zakaj sta se princa šolala toliko let?
Charlesova sinova, princa Williama in Harryja, pa vleče v povsem drugo smer. Najrajši prisluhneta hiphopu in rapu. To pa še ne opravičuje njunega zares sramotno slabega poznavanja glasbene umetnosti. Ko je Charles za svojega najljubšega glasbenika razglasil Leonarda Cohena, je princ William vprašal: "Ali je to kakšen džezist?"
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje