Danes, v 21. stoletju, pa bi moral omogočiti perspektivnim umetnikom, da v tem okolju razvijajo projekte s presežki, ne da se morajo potrjevati predvsem v tujini in celo iskati domicil za svoje ideje drugod. Ko jih bo Maribor hotel nazaj, bo prepozno, tako kot beg možganov je tudi odliv umetniškega potenciala za vsako mesto nepopravljiva škoda, ki pa se ga da ustaviti z razumnimi potezami lokalnih politikov.

A treba se je najprej zavedati, da so tudi nosilci umetniških projektov blagovne znamke, ki nesejo zlata jajca in da vložek vanje ni strošek, ampak naložba, ki se lahko bogato obrestuje. V Salzburgu je taka blagovna znamka na primer Mozart, na Dunaju dinastija Strauss, v Bayreuthu Wagner itd., a tudi sodobna umetnost zaznamuje prestolnice po Evropi in drugod, svoje zvezde s teh področij marsikje nosijo po rokah, pri nas pa bo miselnost o tem morala še najbrž dozoreti. Upamo, da ne prepozno.

Tako je v komentarju k oddaji Opus, ki bo na sporedu drevi ob 23.05 na prvem programu TV Slovenija in v kateri boste spoznali najpomembnejše mariborske ustvarjalce in poustvarjalce nekoč in danes, dobili vpogled v razvoj glasbene kulture v tem mestu ob Dravi ter skozi najbolj znane in arhitekturno zanimive koncertne dvorane izvedeli nekaj več tudi o njihovi zgodovini, zapisala ustvarjalka oddaje Darja Korez-Korenčan.

Tako boste med drugim izvedeli, da je v baročnem biseru - Viteški dvorani mariborskega gradu - med drugim leta 1846 koncertiral sloviti skladatelj in pianist Franz Liszt. Posebno mesto zavzemata v mariborski glasbeni kulturi operna glasba in razvoj operno-baletne umetnosti, z njo pa tudi velike zvezde mariborske Opere. Med sodobnimi umetniki, ki so s svojimi projekti prerasli okvire lokalnega delovanja, bodo spregovorili umetniška vodja Vokalnega gledališča Karmina Šilec, sopranistka Sabina Cvilak, dirigentka Živa Ploj Peršuh in skladatelj Vito Žuraj.