V Sloveniji bo dan prežet z džezom skozi pester program v živo za vse ljubitelje tega žanra. V Ljubljani bodo ulični nastopi in večerni koncert, dogajalo pa se bo tudi drugod. Ustanova Imago Sloveniae – Podoba Slovenije vse džezovske ustvarjalce vabi, da zaigrajo ob odprtih oknih in tako pomagajo širiti džezovsko idejo o povezovanju ljudi.

Ljubljanski trgi in mostovi v starem mestnem jedru bodo danes prizorišče spontanih pouličnih nastopov. Praznik džeza bodo pomagali zaznamovati tako člani tria Swingter kot Žiga Smrdel Trio. Prvi izvajajo skladbe iz zlatega obdobja svingovske glasbe v django džezovskem slogu, znani pa so tudi po ritmih modernejšega gypsy džeza, medtem ko bo slednja zasedba mimoidočim predstavila mainstream džez.

V trnovskem baru Prulček bo večerni koncert zasedbe Jazz Rarities Lab Kvartet. Mednarodno priznani džezovski glasbeniki in stari znanci slovenskih džezovskih odrov nameravajo obuditi pozabljena imena standardnega džeza. Kar polovice njihovega programa se še nikoli do zdaj ni izvajalo v Sloveniji, sta sporočila krovna organizatorja dogodkov, Ustanova Imago Sloveniae – Podoba Slovenije in Staroljubljanski zavod za kulturo. Koncertu bo sledil pravi džezovski jam session.

Premiera dokufilma o džezu v Sloveniji
Prireditve ob mednarodnem dnevu džeza so potekale tudi v Postojni, Metliki in na Ravnah na Koroškem, kjer so džezovske koncerte gostili že na predvečer glasbenega praznika.

V okviru dogodkov na Ravnah na Koroškem bo danes dopoldne na spletu premierna projekcija dokumentarnega filma Toma Novosela z naslovom 100 let slovenskega jazza. Prenos bo potekal na spletni strani Jazza Ravne. V piranskem Caffe Teatru pa bo danes zvečer koncert tria Teo Collori.

Tisti, ki bodo ostali doma, si bodo lahko iz udobja domačega naslanjača ogledali posnetek džezovsko obarvanih otvoritvenih koncertov Mednarodnega festivala Imago Sloveniae in Poletja v stari Ljubljani z Big bandom RTV Slovenija in solisti, je objavljeno na spletni strani Ustanove Imago Sloveniae – Podoba Slovenije.

Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco) je leta 2011 30. april uradno razglasila za mednarodni dan džeza z namenom, da poudari diplomatsko vlogo te glasbe pri združevanju ljudi z vsega sveta. Njegova glavna pokrovitelja sta generalna direktorica Unesca Audrey Azoulay ter legendarni džezovski pianist in skladatelj Herbie Hancock, ki deluje tudi kot Unescov veleposlanik za medkulturni dialog in predsednik Inštituta za džez. Decembra 2012 je mednarodni dan džeza uradno priznala tudi Generalna skupščina Združenih narodov.

Mednarodni dan džeza zaznamujejo že v več kot 190 državah. Združuje različne skupnosti, šole, umetnike, akademske in ljubiteljske glasbenike, spodbuja k spoznavanju džeza in odkrivanju njegove izjemne dediščine, ozavešča o pomenu medkulturnega dialoga in medsebojnega razumevanja ter krepi mednarodno sodelovanje in komunikacijo. Je sredstvo za svobodno izražanje in sopomenka za spoštovanje človekovih pravic ter dostojanstva vseh ljudi ne glede na njihovo poreklo.

Mesto New Orleans je imelo ključno vlogo
Džez se je razvil v ZDA na začetku 20. stoletja. Mesto New Orleans blizu ustja reke Misisipi je imelo ključno vlogo pri njegovem razvoju. Prebivalci tega mesta so bili bolj raznoliki kot kjer koli drugje na jugu ZDA in ljudje afriškega, francoskega, karibskega, italijanskega, nemškega, mehiškega in indijanskega rodu ter angleškega rodu so imeli medsebojne stike.

Afroameriške glasbene tradicije so se mešale z drugimi in postopoma je džez nastal iz mešanice ragtima, koračnic, bluza in drugih vrst glasbe, je zapisano na spletni strani washingtonskega Narodnega muzeja ameriške zgodovine.

Sprva je bil večinoma za ples. Po prvih posnetkih džeza leta 1917 se je glasba zelo razširila in se hitro razvijala. Na čelu evolucije džeza so bili številni briljantni glasbeniki, kot so Louis Armstrong, Duke Ellington, Charlie Parker in Miles Davis. Džez je pozneje razvil vrsto različnih slogov.