Mislim, da so se navdušencu, ki je ta komentar zapisal na spletno stran Cankarjevega doma, koncert je bil v Linhartovi dvorani, želje tudi izpolnile. Peterica glasbenikov, ki se jim je na odru pridružilo tudi nekaj gostov, je v dvorano prinesla hladno, melanholije in hkrati energije polno industrialno vzdušje.

Koncert so glasbeniki imeli ravno zdaj, ko se pripravljajo na izid svojega prvega EP-ja in še enkrat jim je uspelo dokazati, da so vsi superlativi, s katerimi jih kritiki in ljubitelji glasbe tako radi opisujejo, več kot upravičeni.

Stari zvok v novi preobleki
Gostje, Boštjan Gombač na tereminu, Jelena Ždrale na violini in Jaka Jarc na električnem kontrabasu, so stopili na oder že v prvi polovici koncerta, ki so jo zaznamovale pretežno skladbe s prvega albuma Melodrom (s tega smo med drugim slišali skladbe La ville, 15:15 in Prenzlauer allee). Že prvi del so začinili tudi z nekaj novimi skladbami, novosti pa so nato nadaljevali tudi v drugem delu večera. Po »premoru za kadilce« so prišli na vrsto zlasti ljubitelji drugega albuma The Guide, katerega zgodba se bo kmalu končala prav z objavo remiksov in slovenskih prepesnitev treh znanih in dveh novih skladb.

Nov zvok z novim vzdušjem
Z novim zvokom je dvorano zajelo tudi drugačno vzdušje. Čipkasto in umirjeno ozadje prvega dela je tako zamenjala nekoliko nasilnejša in dinamična vizualna spremljava, ki je sijajno sovpadala in poudarila bolj elektronsko zaznamovane skladbe druge plošče. Glasbeniki seveda niso pozabili pokazati, s čim so se ukvarjali v zadnjem letu in čemu bo mogoče prisluhniti na njihovem novem porojektu, ter tako nekaj skladb s prvega in z drugega albuma postregli v novi zvočni in aražmajski podobi.

Nepozaben Minin vokal v Duetu
Vse skupaj je okronal še prodoren vokal Mine Špiler, ki se zagotovo ne obremenjuje s tremo pred nastopi v živo, saj je njeno petje brezhibno tako na posnetkih kot v živo. V dvorani pa je zadonel še en glas; pri izvedbi skladbe s prvega albuma Duet se ji je tako kot na albumu pridružil Jaka Jarc.

Ves ta električni hlad (tega lahko jemljemo tudi dobesedno, saj je v dvorani dejansko nekoliko hladilo) je na koncu koncerta dvorano zapustil, ko je glasbenike glasen aplavz še enkrat zvabil na oder in so po treh skladbah, med katerimi je bila tudi še nikoli posneta - Industrial Girl -, celo hladno in že tradicionalno redkobesedno Mino »prisilili« k skupnemu toplemu poklonu občinstvu.

M. K.