Slovesnosti ob 250-letnici rojstva največjega avstrijskega skladatelja so se začele 29. januarja 2006, že nekaj mesecev kasneje pa je bilo mogoče slišati pritožbe, da Avstrija Mozarta razprodaja kot na dražbi. No, organizatorji festivalov in potovalne agencije se vsekakor ne pritožujejo. Peter Marboe, umetniški vodja celoletnega osrednjega festivala Mozartov duh, poudarja, da se je moral spopadati z veliko skepso javnosti. Sam pravi, da je hotel program zasnovati kot dialog o Mozartovem geniju, ne pa kot zgolj eksces slavospevov na pokojnikov račun. Zato je na spored uvrstil kar nekaj sodobnih ustvarjalcev klasične glasbe in tako privabil tudi kulturno ponavadi izbirčne Dunajčane.

V letos odprtem Mozartovem muzeju na Dunaju (naselili so ga v prostore hiše, v kateri je glasbenik preživel svoja zadnja leta) so z obiskom zadovoljni. "Svež pristop" k tematiki je pritegnil ogromno obiskovalcev, poroča predstavnik muzeja Alfred Stalzer.

Turizem je cvetel
Statistika poroča, da gre Mozartu zasluga za 6,7-odstotno rast v turizmu, kakršne ni Dunaj videl že dolgo. V Salzburgu, skladateljevem rojstnem mestu, ugotvaljajo rekordno 18-odstotno rast števila obiskovalcev - kar seveda pomeni, da so z letom več kot zadovoljni tudi prodajalci spominkov. Družinsko podjetje Fürst, ki izdeluje svetovno znane Mozartove kroglice, je letos prodalo okrog 2 milijona bonbonov iz marcipana in čokolade, kar je skoraj 60 odstotkov več kot v preteklih letih. (Danes je na čelu podjetja pravnuk slaščičarja Paula Fürsta, ki si je slaščico izmislil leta 1890).

Mozart prodaja vse živo
Vseeno pa Avstrije ni doletela takšna invazija z lasuljami okrašenih, napudranih prodajalcev spominkov, kakršno so nekateri napovedovali. Seveda je bilo povsod mogoče kupiti vrčke za pivo, predpasnike in igrače na meji dobrega okusa, a ti so ulice Dunaja in Salzburga prepljavljali tudi prejšnja leta.

So pozabili na glasbo?
Številni glasbeni kritiki so bili manj navdušeni nad umetniško vrednostjo nekaterih produkcij. V kritikah so se pojavljale oznake, kakršne so "pretirano", "katastrofalno" in "površno", ter obtožba, da je kvantiteta prevladala nad kvaliteto. (Samo v Salzburgu so pripravili okoli 500 dogodkov, posvečenih Mozartu, med njimi je bilo 55 svetovnih premier, 36 oper, 260 koncertov, 55 maš, 99 projektov s področja performansov in lepih umetnosti, 10 kongresov in 120 projektov za otroke in mlade.)

Časopis Die Presse je zlil ves svoj gnev nad "zlorabo genijevega imena" ter organizatorje festivala bolj ali manj označil za mrhovinarje. "Tržna znamka 'Amadeus' avtomatično zagotovi pozornost javnosti za prireditve, ki bi bile sicer po pravici potisnjene v ozadje," so zapisali.

Končni obračun
Kakšen je torej izkupiček Mozartovega leta? Muzej in opera sta obnovljena, Marboe pa je prepričan, da so v tem letu za Mozarta uspeli navdušiti tudi otroke in ljudi, ki sicer kulturno niso preveč ozaveščeni. Dirigent Nikolaus Harnoncourt je polemiko sklenil z besedami: "Mozarta potrebujemo bolj kot on potrebuje nas." Vprašanje pa je, ali zares potrebujemo Mozartov maraton za tolkala ali po pet izvedb Rekvijema na isti dan in v istem mestu.

A. J.