Strokovna žirija se je odločila, da je najboljše delo v celoti Oda sendviču. Marko Boh je uglasbil in priredil svoje besedilo, na odru pa ga je spremljala skupina, katere ime pove vse - Samo za to priložnost. Avtor šansona je povedal, da je skladbo poklanja vsem, ki ne marajo sendvičev. Med glasbeniki, ki so mu delali družbo na odru, je bil tudi Lado Leskovar, ki je pojasnil, da upa, da skupina ni nastala le za to priložnost.

Slišali smo dvansjat šansonov
V studiu 14 Radia Slovenija se je na bienalnem Festivalu slovenskega šansona 2007 predstavilo dvanajst izvajalcev z novimi izvirnimi slovenskimi šansoni. Na razpis za festival je sicer prispelo 41 novih del, med katerimi je glasbena urednica festivala Meri Avsenak Pogačnik izbrala s pomočjo strokovne žirije, v kateri so sedeli pesnik Ervin Fritz, prevajalec in radijski urednik Andrej Arko, skladatelj in aranžer Jure Robežnik ter skladatelj in glasbeni producent Žiga Stanič, 12 šansonov.

Predstavili so se:
Andraž Hribar s šansonom Včeraj je naša vas mesto postala
Lidija Kodrič: Čas za moške
Skupina Same babe: Zares krvava pesem
Katarina Avbar: Kdaj pa kdaj se zgodi
Lado in Dohtarji: Pismo pesmi
Dean Semolič: Prezgodnji mraz
Romana Kranjčan: S tabo
Marko Boh in skupina Samo za to priložnost: Oda sendviču
Anžej Dežan: Zarja
Vesna Zornik in Ivan Andres Arnšek: Sama, svoja
Gal in Galeristi: Včasih
Tulio Furlanič: Cyrano de Bergerac

Nagrado za najboljši šanson je podelila Tatjana Pirc, urednica prvega programa Radia Slovenija. Prireditelj - Prvi program Radia Slovenija - je zmagovalcu poleg denarne nagrade podaril tudi snemalne ure za studijski posnetek zmagovalnega šansona v studiu Radia Slovenija.

Severa Gjurin malo drugače
V radijski avli so ob tej priložnosti pripravili tudi razstavo Severe Gjurin, ki se po večletnem uspešnem delovanju na slovenskem glasbenem prizorišču posveča zlasti likovnem ustvarjanju. Severa Gjurin se je že imela priložnost predstaviti na festivalu, ko je leta 2005 nastopila kot vodja zasedbe Olivija. Odpela je skladbo, za katero je glasbo napisal Gal Gjurin, ki je zanjo prejel tudi nagrado za najboljšo glasbo. Z nagrado za najboljše besedilo je odšel domov Jure Ivanušič, ki je prepričal s pesmijo Žabja vas, najboljši izvajalec pa je bil Matjaž Romih, ki si je nagrado prislužil s svojim šansonom Dama reklama.

Obujanje starega glasbenega žanra
Festival slovenskega šansona je po desetletnem premoru, potem ko je zamrl festival šansona v Rogaški Slatini, leta 2001 ponovno obudil glasbeni program Radia Slovenija, ki organizira prireditev vsaki dve leti. S festivalom slovenskega šansona obuja Radio Slovenija glasbeni žanr, ki mu je v Sloveniji temelje postavili Frane Milčinski - Ježek. Humorist je gojil predvsem šanson kabaretnega sloga, k nastopanju pa je že pred 2. svetovno vojno pritegnil predvsem igralce.

Po vojni je Ježek nadaljeval priprave humornega radijskega in pozneje tudi televizijskega programa; v okviru obeh pa je pogosto zapel tudi pesmice s pomenljivim besedilom - torej šansone. Ti so ponovno zaživeli šele v 70. letih, razcvet te posebne glasbene zvrsti pa je v 80. letih prinesel festival šansona v Rogaški Slatini.

Svojevrstni šansonjerji so bili tudi slovenski kantavtorji, ki so na valove radijskih postaj prišli v 70. letih. Med najpomembnejšimi slovenskimi glasbeniki in pisci besedil v eni osebi velja omeniti Tomaža Pengova, Marka Brecla, Andreja Šifrerja in Aleksandra Mežka, ki jih povezuje želja po črpanju iz različnih glasbenih zvrsti.