Tokratna okrogla miza je bila naslovljena Mednarodna perspektiva slovenske glasbe, zato so bili ključni pojmi razprave predvsem umetniške rezidence, sodelovanje s slovenskimi predstavništvi v tujini, izkušnje z mednarodnih turnej in možnost sistemskega pristopa k temu področju - v dialogu z oblikovalci mednarodnih kulturnih politik in znotraj samega glasbenega prostora.

Nujnost povezanosti institucij na domačih in tujih tleh
Eden od gostov okrogle mize Dušan Bavdek, skladatelj in vodja mednarodne sekcije Društva slovenskih skladateljev, je kljub siceršnjim pozitivnim izkušnjam s predstavništvi Slovenije v tujini opozoril na umanjkanje sistematičnega pregleda na svežo slovensko glasbeno produkcijo. Podal je predlog, da bi ob sodelovanju ministrstva za kulturo in ministrstva za zunanje zadeve lahko plošče slovenskih glasbenikov, ki jih izdaja njihovo društvo, uporabili kot diplomatska darila in tudi tako podprli prodor slovenske glasbe na mednarodno prizorišče.

Razhajanja med dejansko aktivnostjo in tisto, ki se lahko prikaže financerjem
Skladatelj in instrumentalist - predvsem harmonikar - Janez Dovč je predstavil svoje izkušnje z umetniškimi rezidencami. Za potrebe teh rezidenc ima ministrstvo za kulturo najeta stanovanja v New Yorku, Londonu, Berlinu in na Dunaju. Poudaril pomembnost dejstva, da se umetnik sam pred odhodom dovolj angažira, da vnaprej vzpostavi stike in načrtuje projekte, saj en mesec, kolikor traja rezidenca, hitro mine. Sam je v tem času tudi pisal blog, ker je po njegovem mnenju zelo smiselno, saj je treba po končani rezidenci predložiti poročilo o svojih tamkajšnjih dejavnostih. Težava je v tem, da so običajno ta poročila zgolj formalne narave in da ni nujno, da prikažejo realno stanje.

Meni tudi, da bi bila nujna večja transparentnost pri podeljevanju javnih sredstev s strani ministrstva - v smislu "nekega kulturniškega supervizorja". Vendar velja omeniti, da že obstoječi graf transakcij na Supervizorju (spletna aplikacija za spremljanje izdatkov javnih institucij) Komisije za preprečevanje korupcije omogoča dostop do kopije podatkovne baze mesečnih seštevkov prejetih sredstev po posameznih proračunskih uporabnikih in prejemnikih javnih sredstev ter podatkovne baze posameznih transakcij proračunskih uporabnikov v strojno berljivi obliki. Ob tem pa so na voljo pojasnila k objavi in opis podatkov, ki se posodabljajo vsakodnevno. Za vse transakcije nad 2.000 evrov je viden tudi namen izplačila.

Ko se kulturne žepnine pretvorijo v "kulturno žeparstvo"
Kulturne žepnine so letos uveden mehanizem ministrstva za kulturo, namenjen spodbujanju ustvarjalnosti in delovanja samozaposlenih. Gre za izplačilo v znesku največ 1.500 evrov, za katero se je mogoče potegovati enkrat na tri leta. Od siceršnjih javnih razpisov in pozivov, pri katerih ministrstvo sofinancira zaključene projekte, ki morajo biti predstavljeni javnosti, se razlikujejo v tem, da gre za podporo dejavnosti, ki so izvedene v tem letu ter pomenijo pripravo in/ali izvedbo projekta.

Vendar je Dovč predstavil svojo izkušnjo s tem mehanizmom, saj sta bila z Boštjanom Gombačem povabljena, da s svojo glasbo predstavita Slovenijo v tujini, kulturna štipendija pa naj bi šla za pokritje njunih potnih stroškov. Težavnost takega položaja je seveda v dejstvu, da bi torej državne strukture namenile to žepnino za promocijo države in ne njune glasbe oziroma njiju kot glasbenikov, kar je Dovč slikovito opisal kot pretvorbo v "kulturno žeparstvo".

Močno orodje za argumentacijo
Alenka Pirman, ki je s Heleno Pivec urednica spletnega portala ministrstva za kulturo Culture.si, namenjenega spodbujanju mednarodnega sodelovanja na področju kulture, in Luka Frelih z Društva Ljudmila (Laboratorij za znanost in umetnost), ki razvija ta portal, sta prvič javno predstavila Zemljevid sveta Culture.si. To je interaktivna infografika, ki uporabniku omogoča geografski pregled napovedanih in arhiviranih slovenskih kulturnih dogodkov v tujini. Taki projekti so nedvomno dobrodošli, saj je prek njihovega delovanja zagotovljena določena stopnja transparentnosti, kar je po besedah Pirmanove seveda močno orodje za argumentacijo.

Na zemljevidu v tiskani obliki je za leto 2013 označenih 953 dogodkov v tujini, ki so predstavili umetnost in kulturo iz Slovenije. Podatke so zajeli iz medijskih virov, samih producentov ter slovenskih veleposlaništev in predstavništev v tujini.

Ko je treba odkloniti sanjsko ponudbo iz tujine
Gost okrogle mize je bil tudi Roman Fileš, član zasedbe Noctiferia in organizator festivala Metaldays, ki je z izčrpno utemeljitvijo osvetlil kar nekaj precej absurdnih situacij, v katerih se je znašel zaradi konkretne zastarelosti mnogo mehanizmov, ki so na delu v slovenskem kulturnem, še posebej glasbenem prostoru. Glede na uspešnost festivala Metaldays, ki privabi tudi mnogo obiskovalcev iz tujine, bi težko trdili, da glasba - in to ne nujno že v izhodišču komercialno naravnana - ni gospodarska oziroma tržna dejavnost. O tem priča tudi podatek, da se v državno blagajno od tega festivala na letni ravni steče okoli 700.000 evrov.

Noctiferia spada med uspešnejše slovenske alternativne zasedbe, vendar tudi sama zelo intenzivno skrbi za svojo promocijo. Pred časom pa so se znašli v sicer sanjskem položaju, saj so dobili ponudbo legendarne ameriške metal zasedbe Fear Factory, da bi jih spremljali na turneji kot predskupina, vendar so bili zaradi preprostega dejstva, da si ne morejo kriti potnih stroškov (najem turnejskega avtobusa stane približno 450 evrov na dan) primorani to ponudbo odkloniti. Pri tem je skorajda odveč omenjati, da bi bil seveda v takem primeru ne le nujen, temveč tudi povsem upravičen prispevek namenskih sredstev države.

K sreči je na tej okrogli mizi povsem umanjkalo pogosto slišano jadikovanje, ki za čuda običajno res pride iz ust prejkone komercialno naravnanih glasbenikov, da se ne morejo kosati s tujimi zvezdami in da so vsi - razen njih, seveda - krivi, da "njihova glasba ni poslušana". In največkrat slišana besedna zveza na tej okrogli mizi? Nujna prevetritev.