23-letni britanski igralec in pevec muslimanske vere je v svoji kratki karieri dvignil že kar nekaj prahu. Vrata v svet zabavne industrije mu je odprla vloga v filmu Michaela Winterbottoma, The Road to Guantanamo. Film, ki se lahko pohvali tudi s srebrnim medvedom letošnjega Berlinala, povzema resnično zgodbo treh britanskih muslimanov, ki so jih v ameriškem zaporu v Guantanamu na Kubi zadrževali dve leti, nato pa jih izpustili brez kakršne koli obtožbe.

No, ko se je filmska ekipa z berlinskega festivala vrnila v Veliko Britanijo, je v čudnem obratu življenje začelo posnemati stvarnost: na letališču Luton v bližini Londona so jih dalj časa zasliševali in jih nato izpustili brez kakršnih koli posledic. To jim namreč dovoljuje veljavna britanska protiteroristična zakonodaja.

Pesem, ki buri duhove
Zdaj je Rizwan "napadel" še na glasbenem področju: hiphop singel Post 9/11 Blues je razdelil britanske radijske postaje, pevec še čaka odločitev Radia 1 in XFM, ki tehtata, ali je skladba preveč politično “občutljiva”, da bi jo predvajala na svojih frekvencah. Pevec se v besedilu namreč loti tako vojne v Iraku kot tudi smrti Brazilca Jeana Charlesa de Menezesa, ki so ga britanski plicisti lani po pomoti ustrelili na londonski podzemni železnici.

"Moja pesem ni tirada jeznega muslimana, ampak prikaz družbe, ki se je po 11. septembru korenito spremenila", razlaga Ahmed, ki dodaja, da je singel tudi duhovit in poslušljiv.

Sočno svarilo
Post 9/11 Blues je navdahnila Ahmedova izkušnja s snemanjem filma. Tisti bolj "krepki" verzi gredo nekako takole: "Obrij se, če si rjave barve, in bolje zate, da salutiraš kroni,/ sicer te bodo sestrelili kot kakega Brazilca."

Razburjenje ga le dodatno motivira
Septembra bo Ahmed nastopil tudi v Gadafiju, novi predstavi, ki jo bo v britansko Narodno opero pripeljala zasedba Asian Dub Foundation. "Če se ljudje tako močno odzivajo na mojo pesem, premišljujem, da bi moral posneti še kakšno," pa pravi Britanec o svoji glasbeni karieri.