Peter Brötzmann je kot saksofonist nastopal z različnimi formacijami po vsej Evropi, s skupino Last Exit in svojim Chicago Tentetom pa je imel tudi veliko oboževalcev v ZDA. Brötzmann je bil eden od idejnih očetov mednarodno priznanega mednarodnega glasbenega festivala v nemškem mestu Moers.

Rodil se je leta 1941 v Remscheidu. Študiral je vizualno umetnost in se sprva posvetil slikarstvu. Na njegovo delo je vplivalo gibanje flux, nekaj časa pa je bil asistent umetnika Nama Juna Paika. Sčasoma se je posvetil glasbi, igranja na saksofon in klarinet se je naučil sam, kot navdih pa so mu ob tem bili velikani, kot sta Miles Davis in John Coltrane, ki jih je uspel videti na turnejah po Nemčiji.

V 60. letih je igral v triu s Petrom Kowaldom in švedskim bobnarjem Sven-Åkejem Johanssonom, poti pa so se mu prekrižale tudi s Carlo Bley in Cecilom Taylorjem.

Svoboda glasbenega izraza kot preboj s povojno travmo
Brötzmanna ni zanimal standardni ritmični in melodični izraz, ampak je raziskoval free jazz, ki je skušal po drugi svetovni vojni izraziti nekaj novega. "Moja generacija se je soočila s travmo tega, kar so naši očetje storili preostalemu svetu. Zato smo si rekli: Nikoli več ... Nikoli več nacionalizma," je dejal leta 2018.

Svoj saksofon je rad igral močno, radikalno in glasno, kar pride nemara najbolj do izraza na njegovem drugem albumu Machine Gun iz leta 1968. S svojim edinstvenim stilom igranja je postal osredja figura evropskega džeza.

Ukvarjal se je tudi s slikarstvom, grafiko in oblikovanjem. Za svoje delo je prejel številne nagrade, med drugim nagrado Von der Heydt mesta Wuppertal in leta 2011 z nemško nagrado za džez za življenjsko delo.

Posnel je več kot 50 albumov, naslovnice, za katere je pogosto ustvaril sam. Sodeloval je s ključnimi predstavniki free jazza, med drugim z Derekom Baileyjem in Anthonyjem Braxtonom, pa tudi avandgradnimi figurami, kot je Keiji Haino.

Šele leta 2022 je prejel nagrado nemških glasbenih kritikov in žirija je tedaj v utemeljitvi zapisala, da je Brötzmann edinstven. "Prelomil je s številnimi konvencijami, a pri tem nikoli ni bil neprizanesljiv. Provokativen, neizbrušen, a tudi zelo občutljiv, je skozi desetletja hodil svojo pot in večkrat obrnil navade poslušanja ljudi na glavo."