Roy Ayers je po dolgotrajni bolezni umrl 4. marca v New Yorku pri starosti 84 let, je za Variety potrdila njegova družina, ki ga je v izjavi opisala kot "zelo vplivnega in iskanega glasbenega sodelavca."

Ayers se je z leti uveljavil kot pionir jazza-funka, vibrafonist, producent in skladatelj, čigar topli ritmi in tako rekoč s soncem obsijane melodije so oblikovali generacije glasbenikov. Prijelo se ga je tudi poimenovanje boter neosoula. Kot samostojni glasbenik je od leta 1963 izdal na desetine albumov. Sodeloval je z glasbeniki, kot so Fela Kuti, Rick James in Guru (vsi trije so sicer že pokojni), ter z zasedbo The Roots.

Njegova največja uspešnica Everybody Loves the Sunshine je izšla na istoimenskem albumu, ki ga je leta 1976 posnel s svojo skupino Roy Ayers Ubiquity. Do danes ima ta pesem več kot 130 milijonov predvajanj na Spotifyu ter je doživela priredbe, ki so jih podpisali D'Angelo, Jamie Cullum, Robertom Glasper in drugi. Sicer so njegove pesmi semplali neštevni glasbeniki, med katerimi najdemo imena, kot so Mary J. Blige, 50 Cent, Tyler, the Creator, Kanye West, A Tribe Called Quest, Brand Nubian in mnoga druga. "Toliko ljudi je semplalo mojo glasbo, in to se mi je finančno izjemno izplačalo," je povedal leta 2007 v intervjuju, ki ga je z njim za nekdanjo revijo Muska opravil Borja Močnik. Ayers je takrat gostoval v okviru izbora Braneta Rončela na Festivalu Ljubljana.

Roy Ayers se je rodil leta 1940 v Los Angelesu v glasbeni družini. Za vibrafon se je navdušil, ko je pri petih letih starosti videl Big Band Lionela Hamptona. Začel je obiskovati ure klavirja in peti v cerkvenem zboru. Pri 17 letih je dobil svoj prvi vibrafon in obiskoval šolo Los Angeles City College za študij napredne glasbene teorije. V zgodnjih 60. letih prejšnjega stoletja je debitiral s saksofonistom Curtisom Amyjem. Omenjenega leta 1963 pa je podpisal svojo prvo pogodbo z United Artists za izdajo debitantskega albuma West Coast Vibes.

Z jazzovskim flavtistom Herbiejem Mannom je posnel albume Virgo Vibes, Stoned Soul Picnic in Daddy Bug, ki so izšli pri Atlantic Records. Sledilo je sodelovanje z založbo Polydor, kjer je nadaljeval z izdajanjem glasbe. Leta 1973 je napisal in produciral zvočno podlago za film žanra blaxploitation Coffy, v katerem je igrala Pam Grier. V tem obdobju je ustanovil tudi svojo zasedbo Roy Ayers Ubiquity. V desetletjih, ki so sledila, je ustanovil tudi založbi Uno Melodic in Gold Mink Records.

"Veliko mladih, ki ustvarja glasbo, sploh ne igra instrumentov – no, nekateri jih seveda tudi igrajo. Tudi zanje ni veliko možnosti izdajanja. To je zelo slabo. Zato so neodvisne založbe nujne. Vsak bi moral imeti svojo neodvisno založbo. Še vedno pa je zelo težko, ker je potem distribucija slaba. Mislim, da bi se morali glasbeniki združiti in ustanoviti nekakšno organizacijo, ker je glasbeni sindikat eno figo vreden," je povedal o glasbenem poslu v omenjenem intervjuju.

Svoj zadnji samostojni album Mahogany Vibe je izdal leta 2004, na njem so gostovale Betty Wright, Kamilah in Erykah Badu. Del Ayersove trajne zapuščine je mogoče pripisati tudi njegovemu pomembnemu vplivu na hiphop in glasbenike R & B-ja, navaja Variety. Glede nastopanja v živo pa je leta 2007 za revijo Muska povedal še: "Ko igramo, lahko rečem, da se odzivajo povsod zelo dobro, z aplavzi in podobno. Včeraj smo bili v Rimu. In odziv je bil isti kot povsod drugje. Entuziazem, entuziazem na visoki ravni. Ljudje so uživali v glasbi. V bistvu potrebujejo glasbo, potrebujejo jo za drugačno vrsto razbremenitve v življenju, glasba jim da neko nevsakdanjo dimenzijo. Vesel sem, da lahko rečem, da na splošno povsod, kjer igramo, dobimo izjemen odziv občinstva."

Roy Ayers je za sabo pustil ženo Argerie ter njuna otroka Mtumeja in Ayano Ayers.