V začetku tega meseca je Milanés odpovedal več koncertov, ker se je zdravil zaradi raka v Španiji, poroča BBC. Njegov zadnji koncert je bil v Havani junija 2022.

"Ustvarjanje samo presega umetnikove namene," je nekoč dejal. Dobil je več latinskih grammyjev, vključno z nagrado za življenjsko delo leta 2015. Leta 1970 je napisal prelomno latinskoameriško ljubezensko pesem Yolanda – poklon svoji takratni partnerki Yolandi Benet, ki je tedaj ravno rodila njuno hčerko Lynn.

"Kultura na Kubi žaluje za smrtjo Pabla Milanesa," je v ponedeljek zvečer tvitnil kubanski premier Manuel Marrero Cruz.

"Kot kateri koli drugi kubanski delavec"
Rodil se je v mestu Bayamo na vzhodu Kube leta 1943 kot najmlajši izmed petih bratov in sester. Pri šestih letih je že zmagoval na pevskih tekmovanjih lokalnih televizijskih in radijskih postaj, pozneje pa je študiral na Conservatorio Municipal v Havani.

Kljub formalnemu izobraževanju je navdih za svojo umetniško pot pripisoval boemskim glasbenikom iz svoje delavske soseske. "Sem delavec, ki se trudi s pesmimi in na svoj način počne tisto, kar najbolje zna, kot vsak drugi kubanski delavec," je nekoč dejal Milanés, poroča The New York Times. "Zvest sem svoji resničnosti, svoji revoluciji in načinu, na katerega sem bil vzgojen."

Po pisanju BBC-ja je Milanés podpiral kubansko revolucijo leta 1959, a je bil sprva tarča vlade Fidela Castra, ki je zatrl "alternativno" kulturo. Glasbenika naj bi nadlegovali, ker je nosil afropričesko, leta 1965 pa so ga zaradi zanimanja za tujo glasbo poslali v taborišče za prisilno delo.
Na koncu je od tam pobegnil.

Te izkušnje niso zmanjšale njegove gorečnosti do revolucije in v svojo glasbo je začel vpletati politiko. Milanés se je po pisanju ameriške tiskovne agencije AP venomer držal opozorila Fidela Castra iz leta 1961 kubanskemu intelektualnemu razredu: "Znotraj revolucije vse; zunaj revolucije nič."

V sodelovanju z glasbeniki, kot sta Silvio Rodríguez in Noel Nicola, in pod pokroviteljstvom Castrove vlade je soustanovil gibanje nuevo trova, ki je bilo zasnovano kot posodobitev tradicionalne kubanske ljudske glasbe za sodobno, postrevolucionarno družbo. Leta 1987 so pri New York Timesu zapisali, da sta glasbenika Rodriguez in Milanés "toliko simbola Kube in njene revolucije kot Fidel Castro in njegova brada."

"Uspeh Silvia in Pabla je uspeh revolucije," je leta 1984 dejal Fidel Castro na sprejemu v čast umetnikoma.

Milanésova trdna podpora Castru je povzročila razdor, zlasti med kubanskimi izgnanci, vendar je postal bolj kritičen do kubanske revolucije v poznejših letih. Leta 2010 je podprl gladovnega oporečnika, ki je zahteval izpustitev političnih zapornikov.

Potem ko so otok leta 2021 preplavili protesti, je Milanés podpisal dokument z naslovom Manifest kubanske civilne družbe, ki poziva k nujnim socialnim in gospodarskim reformam na Kubi.

"Naša država mora združena dati prostor novim glasovom in novim načinom razmišljanja, ki zahtevajo nove zakone in nove svoboščine," je dejal ob podpisu dokumenta, še piše BBC.