Novico o smrti je na Twitterju sporočil grški premier Kiriakos Micotakis, poroča francoska tiskovna agencija AFP. "Vangelisa Papatanasiuja ni več med nami," je tvitnil.

Na svoji več kot 50-letni umetniški poti je Vangelis naredil glasbo za vrsto filmov, med njimi za Pogrešane Coste Gavrasa iz leta 1982, Antarktiko Korejošija Kurahare iz leta 1983, Bounty, ki ga je leta 1984 režiral Roger Donaldson z Melom Gibsonom in Anthonyjem Hopkinsom v glavnih vlogah, Grenki mesec Romana Polanskega iz leta 1992 ter Aleksandra Oliverja Stona iz leta 2004.

Za glasbeno podlago k Ognjenim kočijam iz leta 1981 je Vangelis dobil oskarja. Naslovna skladba se je prebila tudi na vrh ameriške lestvice Billboard Hot 100 in uporabili so jo za glasbeno podlago na slovesnosti ob podelitvi medalj zmagovalcem olimpijskih iger v Londonu 2012. Z Ridleyjem Scottom je znova združil moči leta 1992 pri filmu 1492: Osvoboditev raja, iz katerega je znana skladba Conquest of Paradise.

Pri šestih letih je izvedel prvi koncert na klavirju
Rodil se je leta 1943 v obalnem mestu Agria in veljal za čudežnega dežka. Pri šestih letih je izvedel prvi koncert na klavirju, četudi se ni glasbe nikoli učil. Po študiju slikarstva na atenski šoli lepih umetnosti se je pridružil priljubljeni grški rockovski skupini The Forminx, a je njen uspeh leta 1967 prekinil prihod vojaške hunte, ki je omejila svobodo izražanja.

Ko je poskušal priti v Anglijo, se je med študentskim gibanjem leta 1968 znašel v Parizu. Tam je s še dvema grškima izseljencema ustanovil rockovsko skupino Aphrodite's Child. Skupina je imela uspešnice, kot je na primer Rain and Tears, prodali so na milijone plošč in se z albumom 666 iz leta 1972 uvrstila med klasike progresivnega oziroma psihedeličnega rocka.

V London se je po pisanju AFP-ja Vangelis preselil leta 1974 in ustanovil Nemo Studios, "zvočni laboratorij", ki je več kot desetletje produciral večino njegovih soloalbumov.

V 70. letih prejšnjega stoletja je pisal glasbo za dokumentarne filme, z njimi pa se je tudi prebil k skladanju za celovečerce. Napisal je denimo glasbo k televizijski seriji Carla Sagana Kozmos: Osebno potovanje. Na začetku 80. let se je povezal z Jonom Andersonom, pevcem progresivnega rockbenda Yes, s katerim je pod imenom Jon & Vangelis izdal štiri albume.

Prispeval je tudi temi za Nasino vesoljsko plovilo Marsova odiseja leta 2001 in Juno Jupiter leta 2011 ter sestavil pesem za pogreb Stephena Hawkinga. Pisal je tudi glasbo za gledališče in balet.