Danes Mahler (1860-1911) velja za enega najpomembnejših poznoromantičnih skladateljev. Njegov opus vsebuje pretežno simfonična in vokalna dela, pri katerih je oblikovno črpal iz tradicije, harmonsko pa že nakazal ekspresionizem in sodobno glasbo, ki je sledila s t. i. drugo dunajsko šolo (Arnold Schöenberg, Alban Berg, Anton Webern).
Danes Mahler (1860-1911) velja za enega najpomembnejših poznoromantičnih skladateljev. Njegov opus vsebuje pretežno simfonična in vokalna dela, pri katerih je oblikovno črpal iz tradicije, harmonsko pa že nakazal ekspresionizem in sodobno glasbo, ki je sledila s t. i. drugo dunajsko šolo (Arnold Schöenberg, Alban Berg, Anton Webern). "Danes doživljamo njegovo glasbo kot neko vseobčo vrednost. Njegova glasba je 'theatrum mundi'," je povedal dirigent Uroš Lajovic. Foto: Festival Ljubljana
Kipar Bojan Kunaver je ustvaril Mahlerjev kip
Akademski kipar Bojan Kunaver je imel ob ustvarjanju Mahlerjevega kipa v mislih predvsem njegovo življenje. Mahlerja občuduje s človeške plati, v kateri prepoznava njegovo veličino oziroma mojstrstvo, ki se izkazuje v tem, kako je človek s svojim duhom sposoben pasti v življenje. Kip Gustava Mahlerja z imenom Pesem o Zemlji, delo kiparja Bojana Kunaverja, je odkril ljubljanski župan Zoran Janković, slavnostni govornik ob priložnosti pa je bil dirigent Uroš Lajovic. Foto: Festival Ljubljana

Kot je ob odkritju kipa dejal slavnostni govornik, dirigent Uroš Lajovic, se je Mahler v Ljubljani izučil svoje obrti, poklica dirigenta in organizacijskih spodobnosti, potrebnih za vodenje ansambla.

Veliki umetnik deloval le v peščici krajev
Akademski kipar Bojan Kunaver, Mahlerjev občudovalec in avtor številnih njegovih spomenikov ter portretov, je skladatelju posvetil kip Pesem o Zemlji, ki je postavljen na Dvornem trgu s pogledom na Ljubljanico. Kunaver je kip oblikoval po skladateljevi vokalno simfonični kompoziciji Pesem o Zemlji (1907). Kip ima še drugo ime - Der Abschied (Slovo). V bron je kip "človeka majhne rasti, a duhovnega vizionarja", kot je dejal Lajovic, odlil livar Roman Kamšek.
Ljubljana se umešča med peščico krajev (Kessel, Praga, Leipzig, Hamburg, Dunaj in New York), v katerih je veliki umetnik deloval. Postavitev kipa Mahlerju zaokrožuje praznovanje skladateljevih obletnic rojstva in smrti (1860-1911), ki ju je Festival Ljubljana skupaj s Slovensko filharmonijo in RTV Slovenija v pretekli sezoni počastil s ciklom Premiki in zamiki.

Največji simfonični koncert na prostem
Odkritje kipa pomeni napoved izjemnega kulturnega dogodka - največjega simfoničnega koncerta na prostem v Sloveniji, ki bo v nedeljo na Kongresnem trgu odprl 59. ljubljanski poletni festival. Dogodek bo hkrati počastil 20-letnico slovenske in hrvaške države.

Na nedeljskem koncertu bodo nastopili simfonična orkestra Slovenske in Zagrebške filharmonije, 21 pevskih zborov iz Slovenije in Hrvaške ter osem solistov. Pod taktirko slovitega ruskega dirigenta Valerija Gergijeva se bo več kot 1.100 slovenskih in hrvaških glasbenikov združilo v izvedbi Mahlerjeve Osme simfonije v Es-duru - Simfonije tisočev. Na voljo je še približno 500 vstopnic za sedeže v razširjenem avditoriju parka Zvezda, na koncertu pa skupaj z brezplačnimi stojišči pričakujejo od deset do 12 tisoč obiskovalcev.