Razlog za ponovno javno druženje preostalih članov kultne skupine je izid knjige Velvet Underground The Velvet Underground: New York Art, ki so jo prestavili v New York Public Library. Lou Reed, Maureen Tucker in Doug Yule so spregovorili predvsem o zapuščini skupine in povezavi z Andyjem Warholom, ki je bil pravzaprav idejni vodja skupine. Newyorško srečanje je sprožilo ugibanja o ponovnem združenju, o čemer pa člani skupine niso govorili.

Sodelovanje s prvo alternativno damo
Po besedah Louja Reeda si je skupina vedno prizadevala za avtentičnost, pozneje pa je bila prepoznana kot eden izmed glavnih vplivov na punk in artističen rock, kar izraža stavek, pogosto pripisan Brianu Enu, ki pravi, da je debitantski album Velvetov kupilo le 10.000 ljudi, a so prav oni pripomogli k oblikovanju benda. Skupina je prvi album z naslovom The Velvet Underground and Nico izdala 12. marca 1967, na njem pa je svoj vokal - kot že naslov pove - prispevala ekstravagantna Nico. To so bile pesmi Femme Fatale, All Tomorrow's Parties in I'll be Your Mirror, ki jih je 18. julija 1988 umrla Nico odpela za skupino, potem pa se je njihovo sodelovanje z razvpito zasvojenko s heroinom končalo.

A zgodba sega že v čas pred tem sodelovanjem, ko je Andy Warhol leta 1965 postal tako rekoč menedžer skupine in predlagal sodelovanje z Nico: "Andy je rekel, da v skupini potrebujemo pevko, ker nihče med nami ni videti dovolj dobro," je o Nico dejal Reed. Warholovo dobro znano ime je kajpada pripomoglo k prepoznavnosti skupine in spodbudilo sodelovanje z MGM-jevimi Verve Records. Warhol pa je tu nastopil kot producent Velvet Underground in jim pustil proste roke pri ustvarjanju. V nadaljevanju je skupina basista Johna Cala zamenjala z Dougom Yulom, do leta 1973 pa so posneli še osem albumov.

Edino pravilo: Svoje glasbe ne spreminjamo
V tem času je skupina ustvarila prepoznavno podobo, čemur pa se imajo, kot je povedal Lou Reed, zahvaliti tudi Warholu, ki je nad njimi prežal kot 'pes čuvaj' in jim neprestano dopovedoval, naj ne pustijo založbam posegati v njihovo glasbo in jo tako spremenjati. V divjih šestdesetih so bili ena izmed glavnih atrakcij v seriji multimedijskih dogodkov, imenovanih Exploding Plastic Inevitable (krajše tudi EPI), ki so se dogajali pod Warholovim okriljem. Kot je na nedavnem srečanju povedal Yule, se ob prihodu v skupino sploh ni zavedal, s kakšnimi nenavadnimi ljudmi so obkroženi, in dodal, da je Warhola srečal samo enkrat.