Mednarodno uveljavljen ruski baritonist je v Cankarjevem domu z deli Giuseppeja Verdija, Vincenza Bellinija, Giacoma Puccinija, Gioacchina Rossinija, Gaetana Donizettija, Pietra Mascagnija, Petra Iljiča Čajkovskega in Georgea Bizeta nastopil v spremstvu Orkestra Slovenske filharmonije, ki mu je dirigiral George Pehlivanian.

Od Verdija do Čajkovskega
Repertoar Hvorostovskega je obsegal največ Verdijevih opernih arij. Prisluhniti bo mogoče uverturi iz opere Moč usode, ki jo je skladatelj ustvaril leta 1862 po naročilu Bolšoj teatra, in ariji grofa Lune iz opere Trubadur (1853), ki spada med skladateljeve vrhunske dosežke. Zamisel zanjo je dobil ob drami Antonia Garcia Gutierezza, ko so mu domišljijo razvneli močni liki in zapleteni položaji. Na repertoar je uvrstil tudi skladateljevo arijo Renata iz opere Ples v maskah (1859), ki so jo kljub menjavi mode in okusa redno izvajali in občudovali, ter arijo Rodriga iz opere Don Carlos (1867), v kateri je sledil Schillerjevi drami, saj se je ta dotaknila nekaterih njegovih najglobljih moralnih prepričanj. Hvorostovski pa bo zapel tudi Verdijevo arijo Don Carla iz opere Ernani (1844), ki je imela med skladateljevim življenjem največ zaslug za širjenje njegove mednarodne slave.

Hvorostovski je poleg Verdijevih oper zapel tudi arije še treh velikih skladateljev italijanske romantične opere: Rossinija (uvertura iz opere Seviljski brivec), Bellinija (arija Riccarda iz opere Puritanci) ter Donizettija (arija Alfonza iz opere Favorita). Na program je uvrstil tudi intermermezzo iz tretjega poglavja Puccinijeve opere Manon Lescaut, intermezzo iz Mascagnijeve opere Cavaleria Rusticana ter arijo Escamilla iz zadnje Bizetove opere Carmen.

Pozornost je baritonist namenil tudi svojemu rojaku Čajkovskemu, saj je predstavil arijo Jeletskega iz opere Pikova dama, ki jo je priznani skladatelj ustvaril na podlagi Puškinove drame.

Redni stiki z domačo deželo
Dmitri Hvorostovski se je zunaj svoje države prvič predstavil v Nici, kjer je debitiral prav v Pikovi dami, nato pa se je njegova kariera začela strmo vzpenjati. Baritonist je reden gost mednarodnih festivalov in vodilnih opernih hiš, med drugim v Londonu, Münchnu, Berlinu, Milanu, na Dunaju, v New Yorku in St. Peterburgu. Med njegove najvidnejše vloge spadajo Onjegin (Evgenij Onjegin), Don Giovanni, Posa (Don Carlo), Germont (Traviata), Francesco (Razbojniki), Renato (Ples v maskah) in Rigoletto. Hvorostovski neguje redne glasbene in osebne stike z Rusijo, kjer pogosto nastopa.