Zlati abonma, ki naj že z nazivom priča o izvajalski prestižnosti in kontinuiteti tovrstnih glasbenih dogodkov, je zasnovala nekdanja vodja programa resne glasbe v Cankarjevem domu Monika Kartin. Prva abonmajska sezona je bila v letih 1994–1995, prav na datum nocojšnjega uvodnega koncerta jubilejne sezone – 20. oktobra 1994 – pa je v Zlatem abonmaju kot prvi nastopil godalni kvartet Kronos.

V novem abonmaju so se v prvem ciklu ljubljanski publiki predstavili še Kraljevi škotski orkester (dirigent Walter Weller), Simfonični orkester bavarskega radia (dirigent Lorin Maazel), Kanadski simfonični orkester (dirigent Trevor Pinnock), Amsterdamski baročni orkester (dirigent Ton Koopman) in Klangforum z Dunaja (dirigent Ingo Metzmacher). To je bil uvod in temelj, na katerem so v Cankarjevem domu gradili abonmajski program in v Ljubljani predstavljali (ob čemer ne smemo pozabiti gostovanj velikih glasbenih imen na koncertih Festivala Ljubljana) vodilne svetovne orkestre oziroma ansamble, dirigente in soliste.

Pomembno je poudariti, da so koncertni sporedi Zlatega abonmaja na vrhunskem nivoju dopolnjevali glasbeno ponudbo v Ljubljani ter jo ob klasičnem repertoarju nadgrajevali z nam nepoznanimi deli ali pa takšnimi, ki pri nas pridejo (pre)redko na spored. Tako je bil v Zlatem abonmaju marca letos po več kot dvajsetih letih v Ljubljani ponovno izveden Bachov Pasijon po Mateju.

Jubilejna sezona Zlatega abonmaja z novimi velikimi imeni
Moniko Kartin je v Cankarjevem domu kot vodjo programa resne glasbe in snovalko Zlatega abonmaja nasledila Ingrid Gortan, danes je vodja programa resne glasbe, opere in baleta Aleš Drenik. Na vprašanje o spremembah v zasnovi Zlatega abonmaja od začetkov do danes Drenik odgovarja, da "se je načrtovanje v treh desetletjih obstoja cikla seveda spreminjalo in prilagajalo tako zunanjim, mednarodnim dejavnikom, kot tudi dejavnikom znotraj hiše in dejavnikom v okviru slovenskega kulturnega prostora".

"Pri oblikovanju sezone sodelujemo z mednarodnimi partnerji, koncertnimi agencijami, sorodnimi koncertnimi centri v bližini (Avstrija, Hrvaška, Madžarska) in sledimo v zadnjem času zelo spremenjenim modelom planiranja mednarodnih turnej orkestrov, ki so v veliki meri dolgoročna posledica pandemije, pa tudi splošno spremenjenih makroekonomskih razmer v svetovnem merilu. Pa vendar, poslanstvo Zlatega abonmaja ostaja danes enako, kot je to bilo pred tridesetimi leti – to je nagovoriti občinstvo z vrhunskim programom uveljavljenih orkestrov s priznanimi dirigenti in solisti v dramaturško smiselno zaokroženem ciklu, ki omogoča domači publiki in domačim poustvarjalcem možnost seznanjanja z najbolj kakovostnimi mednarodnimi izvajalci skozi celotno sezono."

Drenik je zasnoval aktualno abonmajsko sezono 2023–2024, v kateri bodo na šestih koncertih ob Dunajskih simfonikih gostovali še Madžarski narodni filharmonični orkester, Angleški komorni orkester, Simfonični orkester mesta Birmingham, Beethovnov orkester iz Bonna in Praška filharmonija.

Ob zasnovi aktualne sezone pa razmišlja tudi o prihodnosti abonmaja: "S programom za jubilejno, 30. sezono Zlatega abonmaja se vračamo k tradiciji klasičnega simfoničnega repertoarja v izvedbi izjemnih gostujočih umetniških sestavov ter dirigentov in solistov. Programe gostovanj pa bomo tudi v prihodnje izbirali glede na mednarodno relevantnost izvajalcev, njihovo umetniško vrednost, koherentnost in smiselnost programskih dramaturgij, in ne nazadnje, glede na razpoložljiva sredstva. Ponuditi želimo zanimiv, privlačen in raznolik spored vrhunskih glasbenih sestavov, ki bo stal ob boku drugim pomembnim evropskim koncertnim središčem."

Znameniti gostje z Dunaja z atraktivnim programom
Dunajski simfoniki (Wiener Symphoniker) so v Zlatem abonmaju doslej nastopili že štirikrat, na nocojšnjem koncertu pa jih bo vodil dirigent Jaap van Zweden, sicer glavni dirigent Newyorške filharmonije in glasbeni direktor Hongkonške filharmonije, solistka bo violinistka Simone Lamsma. Izvedli bodo Preludij k prvemu dejanju opere Mojstri pevci Nürnberški Richarda Wagnerja, Koncert za violino in orkester Benjamina Brittna in Simfonijo št. 5 v c-molu Ludwiga van Beethovna.

Dunajski simfoniki so bili ustanovljeni leta 1900, ob izvedbah starejših del (bili so prvi orkester v avstrijski prestolnici, ki je v enotnem ciklu podal vse Beethovnove simfonije) so se usmerili v prve izvedbe novih del (prvi so izvedli mejnike v zgodovini glasbe, kot so Brucknerjeva Simfonija št. 9, Schönbergove Pesmi z gradu Gurre, Ravelov Klavirski koncert za levo roko in Schmidtov oratorij Knjiga s sedmimi pečati), vse do danes pa veliko pozornost posvečajo sodelovanju s sodobnimi skladatelji. Med glavnimi dirigenti so bili Wilhelm Furtwängler, Hans Swarowsky, Herbert von Karajan, Wolfgang Sawallisch in Georges Prêtre, orkestru so dirigirali med drugim Lorin Maazel, Zubin Mehta, Claudio Abbado, Carlos Kleiber, Carlo Maria Giulini and Sergiu Celibidache.

Dunajski simfoniki so ob klasični koncertni ponudbi v znamenitih dvoranah izvajali tudi "popularne koncerte" v dunajskem Ljudskem vrtu in legendarne "delavske simfonične koncerte". Danes se orkester predstavlja z zanimivimi dogodki na raznolikih zunanjih dunajskih prizoriščih in v stolnici sv. Štefana, s čimer popularizira klasično glasbo v najširšem pomenu besede, izkušnjo poslušalcev pa v mestu elitnih glasbenih ustanov in dogodkov na poseben način demokratizira.