Loteva se razmerij v sodstvu in spada med umetniška dela, ki odslikavajo realno stanje. Izraelsko-ameriška režiserka Rachel Leah Jones je znana po družbenopolitičnih dokumentarcih prav s tematiko izraelsko-palestinskega spora, tokrat pa je njena raziskava segla globoko v izraelski sodni sistem, osebno življenje glavne protagonistke in bogate vizualne arhive.

Že prvi kader nakaže vso kompleksnost ne le osebnosti judovske odvetnice Lee Cemel, ampak tudi njene družbene vloge. Je edina izraelska odvetnica, ki zagovarja Palestince, obtožene predvsem političnih ali terorističnih dejanj. S svojim pogumom in znanjem kljubuje sodnemu aparatu in deluje na najvišji politični ravni, saj o njenem primeru razpravljata celo vodji obeh držav.

Njen namen je, da bi obravnavali Izraelce in Palestince enakopravno in pravično, v osnovi pa izhaja s stališča, da so Palestinci okupirani in imajo pravico, da se borijo za svojo svobodo. Te izjave pa naletijo na različne odmeve, tako da je hkrati heroj in hudičev advokat.

Film jo želi prikazati pri njenem delu, zato smo že uvodoma na sodišču in pri njeni stranki, ko o sebi tudi izjavi, da je odvetnica z izgubljenimi procesi. To da filmu dodaten zagon in napetost, saj ves čas razmišljamo, kaj je tisto, kar jo pri delu spodbuja. Film sledi dvema primeroma od začetka preiskave do obsodbe. Brani mladoletnega Palestinca, obtoženega terorističnega napada, čeprav ni dokazov za njegovo dejanje, brani pa tudi mlado žensko, ki ji pripisujejo naklepni samomorilski napad na policista, čeprav naj bi šlo bolj za njeno osebno težavo.

Potek sojenja in izrek končnih obsodb spremljamo s pomočjo pogovorov s sorodniki, Cemelinimi sodelavci in njenimi komentarji.

V notranjost sodnih dvoran nikoli ne smemo, kar daje filmu dodatno napetost. Film pokaže bogato slikovno arhivsko gradivo Cemelinih pomembnih dejanj in uspehov v obdobju petdesetih let ter pogovore z njenim možem in otrokoma. Spoznamo tako njihove osebne drže kot posledice, ki jih je njeno delo imelo za družino.

Dobimo vpogled v nepredstavljivo vztrajnost Lee Cemel, ko gre za pomoč ljudem, v njeno karizmatičnost in nalezljivi optimizem ter energijo, ki kljubujejo občasnim izbruhom jeze.
Film je žel pohvale že leta 2019, ko je blestel na festivalih v Sundanceu, v Krakovu, Solunu, Hongkongu in Tel Avivu, kjer je s svojo nagrado razburil izraelsko družbo. V imenu svobode govora so sezanj zavzele pomembne osebnosti. Tako kritiki kot gledalci so bili nad filmom, ki daleč presega standarde dokumentarnih filmov in je odlična študija karakterja, povsod navdušeni. Bil je tudi v izboru za nagrado oskar. Tam smo lahko prebrali, da je njen palestinski sodelavec v filmu, tudi odvetnik, obsojen terorizma in za Leo Cemel se začenja še en proces. Na ljubljanskem festivalu dokumentarnega filma Odvetnica kandidira za nagrado Amnesty International.

Iz oddaje Gremo v kino.