Režiser in scenarist Bernard Jeanjean svoj minimalistično komorni poskus nasloni na bogato žanrsko izročilo Billyja Wilderja (Sedem let skomin, Apartma) in Woodyja Allena (Annie Hall, Možje in žene). Kot dedič francoske kulture ga oplemeniti celo s parodiranjem lacanovske psihoanalize in teze, da spolno razmerje ne obstaja.

Kako mu torej lahko spodleti? Morda zato, ker svoje vzornike oponaša, namesto da bi jih le citiral. Raje kot oponašalce pa imamo izvirnike.

Ocena: 2 ; piše: Aleš Čakalič.