Oglas
Kot nam pove vodja zavoda P.A.R.A.S.I.T.E. Tadej Pogačar, bo pod naslovom Blind Date od 15. septembra s središčem v galeriji Jakopič in s sodelovanjem nekaterih drugih galerijskih prostorov potekal enomesečni sejem knjig umetnika. To je prvi sejem pri nas, ki bo izpostavil prav ta medij umetniškega izražanja, za katerega začetnika najpogosteje navajajo Williama Blaka in ki je še posebej zaznamoval umetniško produkcijo 20. stoletja. Na eni izmed razstav, ki bodo skupaj s predavanji in nekaterimi drugimi dogodki pospremile sejem, bomo zagotovo našli tudi knjigo 90 lesorezov, s katero je fotograf Dejan Habicht pred kratkim dopolnil zbirko knjig umetnika zavoda P.A.R.A.S.I.T.E.
Stalno ukvarjanje z ohranjanjem spominaHabichtovih 90 lesorezov je bil nenazadnje tudi projekt, vključen v ljubljanski mednarodni grafični bienale, ki je že v izdaji leta 2007 kot razstavni prostor v maniri knjige umetnika koncipiral tudi del kataloga. Z delom, ki za lesorez imenuje v drevesa vrezana sporočila, Habicht nadaljuje tematski niz, s katerim se ukvarja že skoraj trideset let. To je stalno ukvarjanje z ohranjanjem spomina. Na to temo ga je napeljalo srečanje z Rolandom Barthesom, ki ga je, kot nam pove Habicht, "prepričal v to, da je ultimativna vloga fotografije ohranjanje spomina. In nekdo, ki vreže svoje ime v drevo, prav tako želi ohraniti spomin na svoje ime."
Če še za trenutek ostanemo pri Barthesu in njegovi izpeljavi vloge fotografije, moramo omeniti Barthesovo knjigo Camera Lucida, povod za katero je bilo pravzaprav Barthesovo ukvarjanje s fotografijami, na katerih je bila njegova mati Henriette Barthes, upodobljena kot otrok. Barthes je ugotovil, da imajo nekatere fotografije izreden vpliv na čustva ljudi, ki je neodvisen od kulturnega koda, v katerem funkcionira fotograf. Zato je sklenil, da so fotografije asimbolične, da vplivajo neposredno na telo in na duha, tako pa se njihove podobe tudi 'vrežejo' v spomin.
Knjiga umetnika - poezija v vizualnem ustvarjanju
Ta emocionalni potencial fotografije lahko še prav posebej pride do izraza v knjigi umetnika. Ta medij Habichta še najbolj spominja na žanr poezije v literarnem ustvarjanju. Meni, da gre za žanr, ki je popolnoma svoboden pri tvorjenju narativne strukture, kar je vendar značilno tudi za poezijo. Poleg tega je knjiga umetnika tudi najbolj intimen umetniški medij, saj "vedno obstaja 'ena-na-ena' odnos med ustvarjalcem in gledalcem". In pomembno je še nekaj: "Mali formati šepetajo, veliki kričijo. Pametnemu človeku ni treba kričati, da bo razumel. Na druge pa niti ne računam."
Med temo ohranjanja spomina in Habichtevo knjigo umetnika je še ena vez. Ideja, da bi fotografiral, torej v spomin vrezal, v drevesa vrezane napise, po navadi imena, se je Habichtu utrnila med sprehodom po Golovcu. Zavedel se je, da gre pravzaprav za večna sporočila. Ni jih namreč potrebno obnavljati in čistiti, sama od sebe se z rastjo dreves še krepijo, saj se razpoke širijo in poglabljajo. In očitno so tudi pomembna zadeva; sicer ne bi toliko ljudi v debla vrezovalo svojih imen in imen ljubljenih oseb.
Paralelizem med srednjim vekom in digitalno dobo
Dejan Habicht, ki ga vendar poznamo predvsem kot fotografa, se med pogovorom o knjigah umetnika izkaže za lucidnega sogovornika, čigar misli sežejo močno onkraj fotografskega medija. Zanimiva je predvsem njegova misel o knjigah na splošno kot umetninah, ob kateri se mi zazdi skoraj logično, zakaj se je knjiga umetnika kot samostojen medij morala pojaviti šele v 19. stoletju in se povsem razviti v 20. stoletju, torej z razmahom možnosti za uveljavitev reproduktibilnih umetniških disciplin; in zakaj se je vredno vprašati, kaj se bo s knjigo umetnika zgodilo v prihodnje.
Habicht namreč naredi paralelizem med srednjim vekom oziroma med časom pred Gutenbergovim izumom premičnega tiska, ko je bilo knjige potrebno prepisovati in je bil zato pravzaprav vsak izvod tudi unikat, ter današnjo digitalno dobo, ko lahko preprosto in z malo stroški manipuliramo z vsakim izvodom iste matrice. Zdi se mi, da se s tem pravzaprav unikatnost preseli tudi v polje običajne knjige, zaradi česar se morda knjige umetnika ne bodo zdele več tako zelo edinstvena forma, ampak bo izvirnost in edinstvenost pravzaprav postala zakonitost vseh knjižnih proizvodov. Morda to pomeni nastop univerzalnosti knjige umetnika ali pa konec medija.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje