V njeni pristojnosti je vodenje portala Biblos, ki omogoča izposojo in nakup elektronskih oziroma krajše e-knjig. Kot pove, slovenski bralci poleg oziroma v okviru sodobnih romanov preteklega in tega stoletja v trenutnih razmerah nekoliko več posegamo po katastrofičnih eskapističnih delih, vendar pri založbi predvidevajo, da gre za kratkoročni trend.

Biblos zdaj ponuja 4400 e-knjig, vsak teden pa dodajajo nove knjižne izdaje. Za zdaj sicer ob vsaki novi tiskani knjigi še ne izide tudi njena elektronska različica, saj je odločitev založbe, katere knjige bodo na voljo tudi v tej obliki.

Sicer pa pri Biblosu tako kot v času spomladanske razglasitve epidemije tudi zdaj opažajo izrazito povečanje števila izposoj e-knjig. Vendar kot še pravi Alma Čaušević, ne obstaja bistvena razlika med deli, po katerih posegamo "v tiskani ali v e-obliki, saj bodo naslovi, ki so za bralce privlačni in zanimivi, dobro brani v obeh oblikah."

Več v intervjuju!

Spletna knjižnica Biblos je ob spomladanski popolni ustavitvi javnega življenja v Sloveniji zaznala devetkrat višje povpraševanje po izposoji e-knjig. Kako se je izposoja spreminjala v mesecih, ki so sledili?
Med spomladansko epidemijo koronavirusa se je število izposoj elektronskih knjig v knjižnicah izjemno povečalo in doseglo tudi dobrih 55.000 izposoj mesečno. Po koncu epidemije se je izposoja e-knjig nekoliko znižala, vendar je bila v poletnih mesecih še vedno za dva- do trikrat večja kot v poletnih mesecih leta 2019. Z jesenskim zaostrovanjem zdravstvenih razmer znova zaznavamo izrazito povečanje števila izposoj e-knjig. Oktobra se je izposoja e-knjig v primerjavi s septembrom dvignila za 31 odstotkov.

Po katerih žanrih Slovenci posegamo največ, ko je govor o e-knjigi? Obstajajo kakšna zanimiva razhajanja na tem področju v primerjavi s fizičnimi knjižnimi izdajami?
Slovenci najraje posegamo po sodobnih romanih 20. in 21. stoletja ter po ljubezenskih romanih, na tretjem mestu po številu izposoj so e-knjige za mladostnike, sledijo pa kriminalke in trilerji. Na Biblosu je trenutno na voljo 4400 e-knjig, vsak teden pa dodajamo nove naslove. Želimo si, da bi vsakič z novo tiskano knjigo izšla tudi e-knjiga, vendar še ni tako. Založbe se namreč same odločajo, katere knjige bodo ponudile tudi v e-obliki.

Sorodna novica Bronja Žakelj: Družba zavrača nesrečne, žalostne, bolne, stare

Težko govorimo o bistveni razliki med naslovi, po katerih posegajo Slovenci v tiskani ali v e-obliki, saj bodo naslovi, ki so za bralce privlačni in zanimivi, dobro brani v obeh oblikah. Je pa tudi res, da lestvici najbolj izposojanih tiskanih in e-knjig nista vedno popolnoma enaki. Do zdaj se je, denimo, samo enkrat zgodilo, da je bila na prvem mestu obeh lestvic Bronja Žakelj z romanom Belo se pere na devetdeset. Sicer pa so na obeh lestvicah priljubljeni naslovi kot že omenjeni roman Belo se pere na devetdeset, letošnja kresnikova nagrajenka Veronika Simoniti z romanom Ivana pred morjem, Elena Ferrante z romanom Genialna prijateljica in kriminalka Tadeja Goloba Jezero.

Je v zdajšnjih razmerah prišlo do kakšnih sprememb glede zaželenosti različnih žanrov?
Najprej bi rada poudarila, da je je prišlo na področju e-knjig zaradi zaostritve epidemioloških razmer in šolanja od doma do opazne spremembe bralnih navad v skupini mladostnic in mladostnikov, ki prosti čas ali počitnice izkoriščajo tudi za branje. Tega smo zelo veseli, saj vemo, kako pomembno je, da mladostnice in mladostniki svoj čas zapolnijo s kakovostnimi vsebinami, zato se tudi trudimo, da dodajamo na Biblos čim več naslovov tega žanra.

Sicer pa je zaželenost posameznih žanrov povezana s kakovostjo ponudbe. Ko izide dobro napisana kriminalka, je povpraševanje po njej veliko, enako velja za dobro biografijo ali roman priznanega pisatelja. Bralke in bralci se vedno dobro odzovejo na kakovost. Opažamo tudi, da je koronavirus nekoliko pospešil branje katastrofičnih eskapističnih del, na primer Camusove Kuge, Marquezove Ljubezni v času kolere, Inferna Dana Browna in podobnih naslovov. Predvidevamo, da gre za kratkoročni trend.

Kaj za vas kot spletno knjižnico pomeni šolanje od doma, ki smo mu priča v teh časih? Ste v tem pogledu poskrbeli za kakšne spremembe v delovanju Biblosa in ali načrtujete kakšne spremembe v tej smeri?
Šolarke in šolarji, ki so doma, pogosteje posegajo po e-knjigah za mladostnike. Mi jim seveda želimo ustreči in ponuditi široko paleto naslovov kakovostne mladinske literature v e-obliki, a žal to ni vedno mogoče, saj se založbe same odločajo, katere naslove bodo pretvorile v e-knjige.

Že v času spomladanske epidemije koronavirusa smo se povezali z ministrstvom za šolstvo, ki je izrazilo željo, da bi se sistemu Biblos pridružile tudi vse osnovnošolske in srednješolske knjižnice. Poleti so potekali usklajevalni sestanki z nami kot ponudnikom platforme Biblos, pa tudi z drugimi založniki kot ponudniki e-knjig. Trenutno smo v fazi zaključnih pogovorov in upamo, da bomo lahko kmalu omogočili izposojo e-knjig in naslovov za domače branje tudi za učenke, učence in dijakinje, dijake.

Je pojav e-knjige prinesel tudi nov segment bralcev – gledano tako v Sloveniji kot po svetu? In kako je s kupci v tem pogledu?
Glede na podatke o naraščanju števila uporabnikov in izposoj, verjamemo, da je Biblos pritegnil tudi nov segment bralcev. Govorimo predvsem o digitalno ozaveščenih bralkah in bralcih, ki bi se drugače bodisi odločili za branje e-knjig v angleškem jeziku prek svetovnih ponudnikov, kot je na primer Amazon, ali pa sploh ne bi brali, ker ne bi imeli tako enostavnega dostopa do ustreznih knjig. Na ta nači je Biblos treba razumeti tudi v kontekstu širjenja bralne kulture v slovenskem jeziku. Poleg tega mnogi danes ne utegnejo ali ne morejo do knjižnic, tu mislim predvsem na starejše in gibalno ovirane. Ti so še posebej med pandemijo postali zvesti bralci elektronskih knjig, saj so v Biblosu prepoznali mnoge prednosti, kot so na primer povečava črk, dodatna osvetlitev zaslona ter enostaven dostop do mnogih naslovov. Podobno kot pri izposoji smo tudi pri nakupu e-knjig med pandemijo zaznali povečano zanimanje. Enako velja za fizične knjige. To lahko deloma pripišemo tudi temu, da se ljudje po prvem valu niso več v tolikšnem številu vrnili v knjižnice, kot je bilo to značilno za obdobje pred krizo, in so knjige raje, kot da bi si jih izposodili, začeli kupovati.

Kako je s področjem zvočne knjige pri nas? In kakšna prihodnost po vašem mnenju čaka zvočno knjigo?
Področje zvočne knjige se v Sloveniji šele vzpostavlja. Čeprav na slovenskem trgu že obstaja skromna ponudba zvočnih knjig, ponudbe najbolj iskanih naslovov literarnih presežkov, če izvzamemo Belo se pere na devetdeset in Jezero, še ni. Trenutno lahko razmere na področju zvočne knjige primerjamo z e-knjigo pred desetimi leti, ko je doživljala izjemen svetovni vzpon, pri nas pa smo se k njej šele začeli ozirati. Trenutno eksponentno svetovno rast zaznava tudi zvočna knjiga, tudi naše bralke in bralci jih vse pogosteje poslušajo v angleščini, mi pa spet zaostajamo. Vendar se bo slej ko prej ta rast odrazila tudi na slovenskem trgu, ki je zaradi majhnega števila bralk in bralcev zelo specifičen. Zavedati se moramo, da zahteva produkcija zvočne knjige poleg vrhunskih šolanih bralcev in studijskih tehnikov niz postopkov, brez katerih zvočna knjiga ni obstojna in varno zaščitena, vse to pa prinaša precej visoke stroške. Tako kot smo se pred desetimi leti sami lotili razvoja platforme Biblos, ker smo verjeli, da Slovenci potrebujemo e-knjige v slovenščini, pri Beletrini že dlje časa pripravljamo vse potrebno, da bomo v prihodnjem letu pri Biblosu začeli omogočati tudi uporabo zvočnih knjig v slovenskem jeziku.

Želimo, da bi imela tudi slovenska bralka in bralec dostop do vseh mogočih oblik literarnih vsebin, kot to velja drugod po svetu. Prepričani smo, da moramo bralkam in bralcem omogočiti, da se sami odločijo, v kakšni obliki in na katerem mediju bodo brali ponujeno vsebino, pa naj bodo to tiskane, zvočne ali e-knjige.

Katere trenutke ali dogodke bi navedli kot ključne, odkar je zaživel Biblos? Na katere izmed njih so vplivali predvsem dogodki ali spremembe, ki niso neposredno povezani s samim Biblosom?
Verjetno sta bili ključen čas za Biblos skoraj dve leti pripravljalnega, testnega obdobja, preden je platforma začela delovati. V tem obdobju so bili postavljeni najpomembnejši gradniki sistema. V okviru tesnega sodelovanja z IZUM-om, upravljavcem sistema COBISS in vsemi slovenskimi splošnimi knjižnicami je bil nastanek Biblosa vselej povezan z javnim interesom, z zavestjo, da slovenski prostor potrebuje elektronske knjige v slovenskem jeziku. Zdaj, deset let pozneje, lahko rečemo, da so temelji Biblosa trdni.

V primerjavi z nekaterimi drugimi evropskimi državami in svetovnimi ponudniki, kjer je delovanje podobnih sistemov pospremljeno z velikimi vlaganji, deluje Biblos konkurenčno in z relativno nizkimi vložki. To v praksi pomeni, da smo ves čas pred dejstvom, da moramo z bistveno nižjimi sredstvi zagotavljati primerljivo digitalno izkušnjo, kar mnogokrat ni lahka naloga. Nedvomno lahko trdimo tudi, da je pojav koronavirusa bistveno pripomogel k pospešenemu razvoju in uporabi Biblosa v zadnjih osmih mesecih.

Kolikšen je na tej točki v slovenskem pravnem redu obseg razhajanj z določbami evropskih direktiv na področjih, ki zadevajo e-knjigo nasploh? In kakšno je to stanje v povezavi z delovanjem spletnih knjižnic in knjigarn? Katerih sprememb bi si želeli v prihodnje?
Zadnja velika sprememba na ravni EU-ja, ki jo je sprejela tudi Slovenija, je bilo znižanje DDV-ja za fizične in druge knjige. Lahko rečemo, da je bila pred tem e-knjiga razumljena kot neke vrste storitev, enačena z drugimi storitvami na trgu. Ukrep je nedvomno pomenil ogromen korak naprej pri dostopnosti e-knjige in pri dojemanju e-knjige ter drugih oblik knjige kot enakovrednih.

V prihodnje bi si želeli več podpornih ukrepov za razvoj digitalnih okolij in posledično branja v teh okoljih. Pri tem ne gre za konkurenco tiskani knjigi, gre za cilj ohranitve ter razvoja novega bralstva, ki bo bralo knjige v slovenskem jeziku. To je bil ne nazadnje glavni razlog ustanovitve Biblosa.

Koliko ljudi skrbi za delovanje Biblosa? S katerih področij prihajate in katere so vaše pristojnosti? Pogrešate kdaj še kakšnega sodelavca s kakšnim specifičnim strokovnim znanjem ali izkušnjami?
Osnovna ekipa Biblosa vključuje osem redno zaposlenih sodelavk in sodelavcev s štirih področij zavoda – vodstveno, tehnično, trženjsko in administrativno –, sodelujemo pa z vrsto drugih strokovnjakov, podizvajalcev, založnikov, samozaložnikov in drugih.

Ekipa je zelo raznolika, saj prihajamo z zelo različnih področij, kot so računalništvo, ekonomija, primerjalna književnost, kulturologija, antropologija, marketing. Vsekakor bi bili novi kadri več kot dobrodošli, dela namreč ne primanjkuje, a je pridobivanje novih kadrov vselej pogojeno z dodatnimi projekti in naložbami v platformo. Največ potrebe je po digitalno visoko pismenemu kadru, ki ga načeloma na trgu ni preprosto najti.

Do katere mere se je delovanje Biblosa spremenilo od zagona do danes po zaslugi napredka na tehnološkem področju?
Digitalno okolje je zahtevno, saj se je v njem treba nenehno in ogromno prilagajati. V ozadju se platforma namreč ves čas posodablja, prilagaja in spreminja v skladu z vsemi posodobitvami različnih sistemov – Android, iOS in Huawei – in vse večjim številom digitalnih naprav na tržišču. Vse več dela je tudi pri sami uporabniški izkušnji in omogočanju, da uporabnice in uporabniki čim bolje usvojijo platformo.

Na tem mestu se je predvsem treba zavedati, da je slovenščina jezik z relativno majhnim številom potencialnih uporabnikov na svetovni ravni, hkrati pa moramo z Biblosom ves čas vstopati tudi v svetovne procese razvijanja in uporabe določenih tehnologij. To pomeni, da ne moremo pričakovati, da bomo pri svetovnih razvijalcih in dobaviteljih digitalnih storitev na prvem mestu, kar bo vedno predstavljalo svojevrsten izziv.

Koliko ste seznanjeni z izkušnjami uporabnikov Biblosa in na kak način se seznanite z njimi? Je do katerih izboljšav prišlo prav na podlagi tega?
Z uporabnicami in uporabniki Biblosa redno komuniciramo po različnih kanalih in smo dobro obveščeni o njihovih izkušnjah. Biblosovi svetovalci so na voljo vsak dan po telefonu, e-pošti pa tudi na družbenih omrežjih Facebook in Instagram. Uporabnice in uporabniki z nami delijo veliko predlogov, ki jih po presoji in zmožnostih tudi izvedemo. Kot primer lahko navedem nekajkrat izraženo željo po še večji povečavi črk pri prikazu besedila e-knjige, ki smo jo v relativno kratkem času tudi omogočili.

Spomladi, ob prvem obdobju epidemije koronavirusa smo ob občutnem porastu števila uporabnic in uporabnikov pripravili pojasnjevalne videoposnetke ter poskrbeli, da nove uporabnice in uporabniki na spletnem mestu biblos.si čim hitreje najdejo vse informacije, ki jih potrebujejo za začetek izposoje ali nakup e-knjig.

Beletrina je ena izmed organizacij, ki so se oziroma se bodo morale izseliti iz svojih dosedanjih prostorov na Kersnikovi 4. Kako bo to vplivalo na delovanje založbe in kako na delovanje samega Biblosa?
Res je, po slabih šestih letih se konec leta 2020 Beletrina seli na novo lokacijo. Nove prostore smo na žalost morali najeti na trgu, in to čeprav smo neprofitna organizacija s statusom v javnem interesu, kar pomeni, da smo upravičeni do ugodnejšega najema prostorov v občinski ali državni lasti. Toda žal ne mesto Ljubljana ne država za naše težave nista imela posluha. Tržna najemnina za Beletrino vsekakor pomeni velik zalogaj, a nam ne preostane drugega, kot da verjamemo, da nam bo s trdim delom in z novimi, razvojnimi projekti uspelo preživeti to in še kakšno krizo.