Pobuda zaznamovanja evropskega dneva jezikov je nastala zato, da bi opozorili na pomen večjezičnosti na tej celini, ohranjali jezikovno in kulturno raznolikost ter spodbujali učenje jezikov tako v šoli kot zunaj nje.

Spodbuda k učenju več jezikov v vsakem življenjskem obdobju
"Po vsej Evropi se 700 milijonov Evropejcev, ki živijo v 46 državah članicah Sveta Evrope, spodbuja k učenju več jezikov v kateri koli starosti, v šoli ali zunaj nje. Svet Evrope po vsej Evropi spodbuja večjezičnost v prepričanju, da jezikovna raznolikost predstavlja pomembno orodje za doseganje boljšega medkulturnega razumevanja in hkrati predstavlja ključno sestavino bogate kulturne dediščine naše celine," piše na uradni spletni strani evropskega dneva jezikov, kjer se je mogoče tudi odpraviti tako rekoč na jezikovno popotovanje po Evropi.

Tema letošnjega evropskega dneva jezikov so Jeziki za mir, so sporočili s Sveta Evrope. "Jezikovna raznolikost, iz katere izhaja izjemna kulturna raznolikost, je temelj današnje Evrope. Smo edinstveni, ker posvečamo pozornost vsakemu jeziku, njegovemu ohranjanju in širjenju v javnosti. Spoštovanje vseh jezikov, tudi najmanjših, zagotavlja našo skupnost, in kot pričajo današnji dogodki po vsej Evropi, ohranja projekt evropske enotnosti," so navedli besede Gitanasa Nausede, predsednika Litve, ki trenutno predseduje Odboru ministrov Sveta Evrope. Po njegovih besedah je evropski dan jezikov obenem "praznik demokracije, svobode in solidarnosti. Z boljšim razumevanjem drug drugega bomo lažje našli skupne rešitve in zgradili skupno prihodnost, v kateri je pomemben vsakdo, saj vsakdo bogati Evropo, v kateri smo se rodili."

Evropska komisija je pripravila dve spletni konferenci. Prva bo namenjena predstavitvi podatkov Eurobarometra o Evropejcih in njihovih jezikih ter jih primerjala z rezultati raziskave, ki so jo opravili leta 2012. Med drugim bodo predstavili nekatere države, ki so na tem področju napredovale, med drugim so to Finska, Španija in Češka. Drugo konferenco posvečajo 20-letnici širitve EU-ja, piše na spletni strani komisije.

Z dogodkom Pogovori se z menoj pa bodo evropski dan jezikov zaznamovali v trojici podravskih občin: Mariboru, Slovenski Bistrici in Ormožu. Z akcijo želijo poudariti pomen učenja tujih jezikov, jezikovno raznolikost Evrope in učenje jezikov skozi vse življenje. Več kot 200 dijakov iz osmih srednjih šol je bilo na dopoldanskem dogodku na voljo mimoidočim, ki so lahko z njimi spregovorili v tujem jeziku. Dogodek je že tradicionalno izvedel mariborski Zavod PIP.

Večjezičnost in novi učni načrti
Predstavništvo Evropske komisije v Ljubljani je evropski dan jezikov zaznamovalo že dva dni prej z dogodkom, ki so ga pripravili v sodelovanju z ministrstvom za vzgojo in izobraževanje ter Zavodom RS za šolstvo. Med drugim je bil posvet, na katerem so govorili o avtorstvu v povezavi z umetno inteligenco, o najnovejših virih v podporo učenju jezikov Evropskega centra za moderne jezike in o tem, kako sta večjezičnost in medkulturnost umeščeni v nove učne načrte za tuje jezike.

Sorodna novica Na Applovih napravah končno tudi slovenščina

Organiziran je bil tudi pogovor z mladimi o učenju jezikov v šolah in vlogi umetne inteligence pri prevajanju. Predstavili so tudi najboljše šolske jezikovne projekte. Zavod za šolstvo je podelil priznanja deseterici najboljših prispevkov, ki jih vzgojitelji in učitelji ob tem dnevu objavijo na spletnem pedagoškem forumu.

Ministrica za kulturo Asta Vrečko je v poslanici ob tem dnevu poudarila, da znanje jezikov odpira študijske in poklicne možnosti, dan pa še posebej opozarja na manj razširjene ter migrantske jezike. Slovenščina je uradni jezik EU-ja od leta 2004 in po besedah ministrice smo lahko ponosni, da je ministrstvo prenovilo 20 let star zakon o javni rabi slovenščine, ki zdaj vključuje tudi sodobne digitalne naprave. "Prvi korak je že naredil Apple, ki je v svojo najnovejšo posodobitev sistema vključil slovenščino. Pričakujemo, da jim bodo drugi sledili zelo kmalu," je dodala.

Tudi 120 let od rojstva Edvarda Kocbeka
Ob evropskem dnevu jezikov in na predvečer 120. obletnice rojstva Edvarda Kocbeka bo njemu posvečen letošnji dogodek Pesniki berejo pesnike. Pesniki Denis Škofič, Nina Medved, Ivo Svetina in Petra Koršič bodo na pesniškem večeru v ljubljanskem Konzorciju predstavili svoje najnovejše pesniške zbirke.

Pri Mladinski knjigi so v letošnjem jubilejnem letu izdali antologijo Kocbekovih pesmi z naslovom Med zemljo in nebom. Avtor Mihael Glavan je izbrane pesmi razvrstil po tematskih ciklih: Rast iz zemlje, Skrivnost ženske, Kdo sem, kje sem, kam grem, Gozdna katedrala, Opoj zgodovine, Darežljivost neba in Sprava, poslavljanje.

Edvard Kocbek velja za enega najpomembnejših slovenskih umetnikov preteklega stoletja. Poleg vloge pesnika, pripovednika, esejista, kulturnika in prevajalca ga je tudi njegova politična vloga med drugo svetovno vojno uvrstila med najbolj kontroverzne osebnosti na Slovenskem. Po vojni je zaradi spora okrog knjige Strah in pogum, ki je načela nekatera tabuizirana vprašanja iz slovenskega NOB-ja, dolga leta ostal odrinjen. Njegova medvojna in povojna poezija, ki je pomenila prestop v pesniški modernizem, je postala javnosti znana šele v drugi polovici 60. let preteklega stoletja. Umrl je leta 1981.