Ponudniki pretočnih vsebin pogosto ne ponujajo podnapisov ali sinhronizacije v vseh uradnih jezikih EU-ja. Foto: EPA
Ponudniki pretočnih vsebin pogosto ne ponujajo podnapisov ali sinhronizacije v vseh uradnih jezikih EU-ja. Foto: EPA

Zato pozivajo k odločnejšemu ukrepanju EU-ja za ohranjanje jezikovne raznolikosti. Na Evropsko komisijo in Evropski parlament so naslovili izjavo o dostopu do medijev in komunikacijskih naprav v vseh evropskih jezikih.

Favoriziranje prevladujočih jezikov bi lahko posebej prizadelo otroke
Pri združenju menijo, kot je izjavo posredoval član izvršnega odbora, jezikoslovec Kozma Ahačič, da bo brez ukrepanja jezikovna neenakost naraščala, zlasti ob širjenju tehnologij, ki temeljijo na umetni inteligenci, saj te vse bolj favorizirajo prevladujoče jezike. To bi lahko posebej prizadelo otroke, osebe, ki imajo težave pri učenju, ter tiste, ki delajo ali študirajo na področjih, kjer je angleščina že prevladujoča, kot sta tehnologija in znanost. EU mora okrepiti svojo zavezanost večjezičnosti in zavezati korporacije k spoštovanju manjših jezikov v digitalni dobi.

EFNIL izpostavlja težave pri delovanju pretočnih platform, črkovalnikov in pametnih naprav, ki ne izpolnjujejo nacionalnih jezikovnih standardov.

EU mora okrepiti svojo zavezanost večjezičnosti in zavezati korporacije k spoštovanju manjših jezikov v digitalni dobi, opozarja EFNIL. Foto: dostopno
EU mora okrepiti svojo zavezanost večjezičnosti in zavezati korporacije k spoštovanju manjših jezikov v digitalni dobi, opozarja EFNIL. Foto: dostopno

Številne platforme brez podnapisov
Storitve, kot so Netflix, Disney+ in Amazon Prime, pogosto ne ponujajo podnapisov ali sinhronizacije v vseh uradnih jezikih EU-ja. Tudi Apple iOS, Googlovi zemljevidi in črkovalniki, ki temeljijo na umetni inteligenci, izključujejo več uradnih jezikov, kar omejuje dostopnost za milijone evropskih državljanov.

Obstoječe prakse niso v skladu z načeli resolucije Evropskega parlamenta o enakopravnosti jezikov v digitalni dobi. Da bi odpravili te pomanjkljivosti, EFNIL poziva EU, naj posodobi ključne direktive, med njimi tiste o avdiovizualnih medijskih storitvah in elektronskih komunikacijah.

Strožja regulativa bi digitalnim ponudnikom storitev naložila obveznost možnosti izbire vseh uradnih jezikov, kar bi zagotovilo enakopraven dostop do tehnologije in medijskih vsebin.