Če bi se učili poljskega jezika, bi se jih morali naučiti izgovarjati tako, kot jih Poljaki. Pa v slovenščini? Ko moramo v slovenskem besedilu ob slovenskih besedah prebrati še poljska imena: na zmagovalnem odru sta bila poleg Slovenca še dva Poljaka, v ljubljanski galeriji je razstavljal poljski umetnik, poljski minister je obiskal slovenskega …?

Tokrat se najprej ustavimo pri zapisu. V slovenskem besedilu bi poljska imena in priimke zapisali tako, kot jih zapisujejo Poljaki, razen v redkih izjemah, npr. ko nam računalniški program tega ne omogoča. Včasih so bile tipografske zamenjave pogostejše.

Karol Wojtyla, ime in priimek papeža Janeza Pavla II., ki je bil poljskega rodu: takšen zapis je bil običajen v slovenskih medijih v preteklosti, dandanašnji bi bil Wojtyła. Ne glede na zapis s črko ł bi ga ob prevzemanju v slovenščino izgovorili [vojtíla], v preteklosti in sedanjosti, po še veljavnih pravopisnih pravilih iz leta 2001 in predlogu novega Pravopisa 8.0.

Karol Wojtyla

[károl vojtíla]
prid. Wojtylov [vojtíloṷ]

Zakaj črke ł ne izgovorimo kot Poljaki, zakaj po slovensko [l]?
Pravila za izgovor prevzetih besed iz tujih jezikov sestavljajo pravopisci, po posvetu s strokovnjaki za posamezni jezik. Izgovor glasov iz tujih jezikov prilagajajo glasovnim značilnostim slovenskega jezika. Pravopisnim pravilom sledi tudi fonetična šola Radia Slovenija:

Poljsko črko ł prevzemamo s slovenskim fonemom l, v izvirniku pa je izgovor ṷ.
Pomembno je vedeti, kdaj v zborni slovenščini govorimo u̯. Po pravopisu 2001 je to v položaju za samoglasnikom in hkrati na koncu besede ali pred soglasnikom: zaliv [zalíu̯], Pivka [píu̯ka], hodil [hodíu̯], igralca [igráu̯ca].

Pomembno je vedeti tudi, da je razlika med poljščino in zborno slovenščino še ta, da v slovenščini ṷ-ja ne izgovarjamo pred samoglasnikom (hodila [hodíla]) ali na začetku besede.
Poljski ł [ṷ] je v zborni slovenščini vedno fonem l.

Płock

Kraj na Poljskem.
[plóck]

Poljsko ime Łukasz ob prevzemanju v slovenščino izgovorimo [lúkaš].

Łukasz Koszarek

Poljski košarkar.
[lúkaš košárək]

Tudi poljski Michał je v slovenščino prevzet kot [míhal].

Michał Chmielewski

Poljski plavalec.
[míhal hmjeléṷski]

rod. Michała Chmielewskega [míhala hmjeléṷskega]

V poljskem jeziku je stalno naglasno mesto na predzadnjem zlogu. Imena, podobna slovenskim (npr. tista, ki se končujejo na -sław), pa naglasno podomačimo: Władysław [vládislau̯], Bogusław [bóguslau̯], Bronisław [brónislau̯], Jarosław [jároslau̯], Przemysław [pšémislau̯], Radosław …

Władysław Stasiak

Poljski politik.
[vládislau̯ stášak]

Poljščina ni samo ł
Občutek je, da je najpogostejše vprašanje ob prevzemanju iz poljščine, kako izgovorimo ł. Pa bi se morali vprašati tudi o trdem i, zapisanem s črko y; nosnikih; mehčanih in trdih soglasnikih: ć, ś, ź, ci, si in zi ter ż, cz in sz; -ów; dvojnih soglasnikih …
Pojdimo po vrsti:

Poljska črka y zaznamuje trdi i. Tega v slovenščini nimamo, zato jo izgovorimo s fonemom i.
Poljaki poznajo tudi trdi ž, zapišejo ga s črko ż. V slovenščini ga v izgovoru prevzemamo s fonemom ž.

Aleksander Czyż

Poljski košarkar.
[aleksándər číž-]

Vse tri črke, torej ł, y in ż, ima v priimku smučarski skakalec Piotr Żyła, po slovensko [žíla], na spletnih straneh Mednarodne smučarske zveze redko napisan drugače kot Zyla, tako je tudi zapisano med prenosi. Fis namreč ne upošteva črk č, ž, š, skandinavskih ø, å, nemških ä, ö, ü, poljskih ą, ę …, pomembnih za izgovor imen. Tako kot morajo tuji novinarji in reporterji preveriti, kako se izgovori Anze Lanisek, ali da je Ziga Jelar pravzaprav Žiga, tako moramo tudi mi preverjati zapis imen in priimkov tekmovalcev iz drugih držav.

Andrzej Stekala je Stękała, torej z ę in ł. Nosnik ę v slovenščini po pravilih izgovorimo [en]:

Andrzej Stękała

[ándžej stenkála]

V poljščini je poleg ę še nosnik ą. Oba imata svojo črko.

Paweł Wąsek

[pávəl vónsək]

rod. Pawła Wąska [páṷla vónska]

Pri poljskih imenih je treba preverjati na spletu, ali je npr. Wojciech Szczesny ali Szczęsny. Priimek je zapisan z nosnikom, torej govorimo [ščénsni]. Tako tudi Krzysztof Piątek [kšíštof pjóntek], ki ni Piatek [pjátek], …

Iga Świątek

[íga švjóntək]

Na spletni strani WTA je napisano Swiatek, kar napeljuje na čisto drugačen izgovor.
Posebnost poljščine, primerjalno s slovenščino, je tudi mehčanje soglasnikov (Świątek), sicer značilno tudi za druge zahodno- in vzhodnoslovanske jezike.

Mehčani soglasniki: ć, ś, ź, ci, si in zi
Ostrivec v poljščini je ločevalno znamenje, ki označuje glasovno spremembo, tj. palatalizacijo, mehčani izgovor, tega pa v slovenščini ni oziroma poznamo tak izgovor le v črkovnih sklopih nj in lj v nekaterih položajih. Isti mehčani izgovor je v poljščini tudi v sklopu soglasnik + i. Kako te glasove približamo slovenskim?
Črko ś izgovorimo š,
ć je č,
ź pa ž,
tako tudi ci, si in zi, torej nevtralni izgovor. Tako v slovenščini ni razlike med mehčanim in otrdelim izgovorom, ki je značilna v poljščini.

Łukasz Wiśniewski

Poljski košarkar.
[lúkaš višnjéṷski]

Kljub izvirnemu zapisu Chorzów končaj -ów v slovenščini v izgovoru prevzemamo kot [ou̯], v poljščini ga izgovarjajo [úf]. Krakov pa je tudi pisno podomačeno ime.
Pogovarjali bi se lahko tudi o ń, podvojenih poljskih soglasnikih …

Zakaj to počnemo? Ker nas večina ne zna izgovarjati poljskih fonemov, ki jih v zborni slovenščini ni. Ne more pa vsak po svoje. Zato imamo pravila slovenskega pravorečja za poljski jezik. Tako se najbolj približamo izvirnemu izgovoru oziroma poljske glasove približamo slovenskim.

Z Govornim pomočnikom se ne učimo tujega jezika; učimo se pravil, kako v slovenskih besedilih tuje glasove približamo slovenskim – kako jih torej prevzemamo v slovenščino.

Govorni pomočnik, ki nastaja na RTV Slovenija, je rastoča spletna zbirka besed s posnetki izgovorov, namenjena vsem, ki javno nastopajo ali pa jih zanima slovenska zborna izreka. 

_{Prim. odgovore v Jezikovni svetovalnici: Francoski nosnik: zakaj Laurent prevzemamo kot [lorán], ne pa [lorón]?, Izgovarjava črk e, o, v in l, Diakritična znamenja in posebne črke: »Lech Walesa« ali »Lech Wałęsa«?, pa tudi Komentar k poglavju »O prevzemanju iz posameznih jezikov«, Podomačevanje poljskih imen: »Stękała«, Pravopis 8.0, pravopisna pravila 2001.}