Aplikacija Slavic Soundwalking prinaša interaktivne kratke zgodbe sodobnih avtorjev in avtoric iz Slovenije, Hrvaške in Srbije. Predstavitev aplikacije in pogovor z ustvarjalci projekta bo tudi v sklopu Avdiofestivala, in sicer 7. oktobra v Cukrarni.

Promocijski dogodki, povezani z aplikacijo Slavic Soundwalking, se bodo v Ljubljani odvijali med 30. septembrom in 11. oktobrom. Foto: Slavic Soundwalking
Promocijski dogodki, povezani z aplikacijo Slavic Soundwalking, se bodo v Ljubljani odvijali med 30. septembrom in 11. oktobrom. Foto: Slavic Soundwalking

To je interaktivni literarni projekt, ki promovira južnoslovanske književnosti, slovanske jezike in spodbuja transnacionalno kulturno sodelovanje z interaktivno mobilno aplikacijo, aktivirano na javnih površinah v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu. Aplikacija ima vnaprej določene poti oziroma točke v mestih – ko gre uporabnik mimo njih, se aplikacija samodejno aktivira in začne predvajati zgodbe, ki jih na glasbeno in zvočno podlago interpretirajo poklicni igralci.

75 kratkih zgodb za vpogled v slovansko kulturo
Teme zgodb so urbane, preučujejo odtenke slovanskega jezika, njegovo ohranjanje in razvijajoče se oblike izražanja. Zgodbe pogosto obravnavajo vsakdanje življenje, izzive sodobne družbe, medčloveške odnose, kulturno identiteto, urbane legende in druge teme, ki zadevajo mestno prebivalstvo slovanskih držav. 75 kratkih zgodb prinaša vpogled v slovansko kulturo, promovira čezmejni literarni in transkulturni dialog ter reflektira družbo in čas, v katerem so bile napisane. Vse zgodbe je mogoče brati v slovenskem, hrvaškem, srbskem, angleškem in znakovnem jeziku, s čimer so dostopne tudi gluhim in naglušnim uporabnikom. Zgodbe je mogoče prilagoditi tudi tistim, ki imajo težave z branjem.

Mednarodni dan prevajalcev in tolmačev zaznamujemo na praznik sv. Hieronima, ki je prevedel Biblijo in ga štejemo kot zaščitnika prevajalcev. Mednarodna zveza prevajalcev promovira praznovanje dneva od leta 1953, ko je bila ustanovljena. Leta 1991 je začela udejanjati idejo o praznovanju mednarodnega dneva prevajanja kot izrazu solidarnosti svetovne skupnosti prevajalcev in njihovih prizadevanjih za priznanje prevajalcev kot poklica v različnih državah.

Generalna skupščina ZN-ja je leta 2017 sprejela resolucijo o vlogi jezikovnih strokovnjakov pri povezovanju narodov in spodbujanju miru, razumevanja in razvoja ter 30. september razglasila za mednarodni dan prevajanja.

Promocijski dogodki se bodo v Ljubljani odvijali do 11. oktobra. Na mednarodni dan prevejanja in tolmačenja, 30. septembra, ob 13. uri bo v prostorih Mestnega društva gluhih Ljubljana delavnica znakovnega jezika, ob 19. uri pa v Atriju ZRC SAZU-ja sledi pogovor o monografiji Glasbeno in plesno delovanje žensk s priseljenskim ozadjem v Sloveniji etnomuzikologinje Alme Bejtullahu. Na programu so med drugim delavnici kreativnega pisanja z Vesno Lemaić in zvočni sprehodi, pogovor z naslovom Dediščina Danila Kiša in Pascale Delpech, delavnica francosko-južnoslovanska prevajalska prepletanja ter pogovor in gostovanje razstave ob stoletnici rojstva komika in igralca Miodraga Petrovića Čkalje.

Projekt sofinancira EU v sklopu programa Ustvarjalna Evropa. Izvaja ga partnerski konzorcij, v katerem so Kulturno-informacijski center - KIC ter YELO za interdisciplinarni umetniški proces iz Hrvaške, Heartefact fundacija iz Srbije, Kulturni center Danilo Kiš iz Slovenije ter Hrvaška zveza gluhih in naglušnih kot pridruženi partner, piše na spletni strani projekta.

Vpliv UI-ja na književno prevajanje in ustvarjalno delo
Ob mednarodnem dnevu prevajanja in tolmačenja so iz Društva slovenskih književnih prevajalcev (DSKP) sporočili, da se v zadnjem letu evropski književni prevajalci in prevajalke poglobljeno ukvarjajo z vplivom umetne inteligence (UI) na književno prevajanje in ustvarjalno delo. Francoski kolektiv En chair et en os je objavil manifest Literatura, film, tisk, videoigre: ne prevodom brez duše.

Z manifestom pozivajo proti temu, da bi UI postal sprejemljiva alternativa človekovemu ustvarjanju. Podpisniki zato zahtevajo, da založniki, ponudniki podnaslavljanja in sinhronizacije, filmske in avdiovizualne produkcijske in distribucijske družbe, studii za videoigre ter medijske hiše zavrnejo uporabo umetne inteligence kot domnevnega orodja za prevajanje ter ustvarjanje umetniških del in besedil. Ob tem zahtevajo, da so založniki in izdajatelji televizijskih programov dolžni obvestiti potrošnike o vseh izdelkih s področja kulture, v katera je na kateri koli točki ustvarjalne verige posegla umetna inteligenca, ter to, da se za dela, ki jih je v celoti ali delno zasnovala umetna inteligenca, ne namenja javno financiranje ali javna pomoč.

Med 2. in 4. oktobrom Evropski svet združenj književnih prevajalcev (CEATL) s partnerji, med katerimi je tudi DSKP, v Strasbourgu organizira veliko Evropsko konferenco o književnem prevajanju. Dogodek bo združil mnogo predstavnikov ustanov in posameznike, ki na evropski ravni sodelujejo pri produkciji, zagovorništvu in širjenju književnega prevajanja. Med drugim bo na dogodku nastopila tudi predsednica DSKP-ja Tanja Petrič.