Društvo bosansko-hercegovskega in slovenskega prijateljstva Ljiljan je v sodelovanju s kulturno-umetniškim društvom Kiks iz Kranja lani zanj prejelo 93.000 evrov iz Evropskega socialnega sklada. Scena povezuje je primer uspešnega evropskega projekta, a bi v društvu Ljiljan raje kot projektno delovali programsko. S sredstvi za programsko delovanje bi lahko financirali dolgoročne projekte, kot je denimo šola bosanskega jezika. To izvajajo že leta tako, da so učiteljice - prostovoljke.

Projekt z naslovom Scena povezuje obsega delavnice improvizacijskega gledališča, stand up komedije in manjšinskega gledališča. Udeleženci so pripadniki ranljivih skupin, delavnice za njih pa so brezplačne. Trenutno poteka delavnica stand up komedije, ki jo izvaja znani stand up komik Perica Jerković: "Na delavnicah bomo poskusili za začetek predstaviti žanr stand up komedije, kako se to začne, kako postati in ostati stand up komik. S tem da je to drugo veliko težje. Namen teh delavnic je, da udeleženci potem postanejo stand up komiki, da svoje znanje lahko uporabijo. Oni že imajo določen potencial, to sem ugotovil iz šal, ki so jih morali poslati v videoobliki ali pisni obliki."

Znanje, ki ga bodo pridobili od mojstra
Za delavnico se je prijavilo več kot 25 kandidatov, med katerimi so morali izbirati na podlagi prijavljenih šal. Čeprav se delavnice izvajajo v Ljubljani, prihajajo udeleženci iz različnih krajev, celo z Jesenic. Društvo Ljiljan je posnelo in po Facebooku predvajalo oglas za navedeno delavnico, v katerem je nastopil Perica Jerković, kar je največji razlog za takšen množični odziv. Udeleženec delavnic Mark Džamastagić nam je pojasnil svoje razloge za prihod na delavnico: "Obstajata dva razloga; en je bil ta, da sem videl tisto prisrčno objavo na Facebooku, tisti video, drugi pa je preprosto Perica Jerković. Kdo se ne bi hotel učiti veščin stand upa od samega mojstra!"
Šteje predvsem dobra ideja
Društvo bosansko-hercegovskega in slovenskega prijateljstva Ljiljan se na projekte ministrstva za kulturo prijavlja že od leta 2008, ledino je začel orati prav vodja projekta Scena povezuje Admir Baltić: "Prvič sem pisal projekt za društvo Ljiljan leta 2008 in takrat smo projekt dobili. Poudarjam, da takrat projekti niso bili tako popularni in veliko društev za njih ni vedelo. In čeprav smo projekt dobili, sem že to prvo leto ugotovil, da ničesar ne vem o pisanju projektov, tako da smo se potem v društvu potrudili in pripeljali ljudi, ki so nas naučili, kako se projekt piše. Poleg dobre ideje, ki je seveda najpomembnejša, morate še obvladati projektni jezik. Temu smo namenili ogromno pozornosti, danes imamo pet ljudi priučenih za pisanje projektov. Objavili smo tudi priročnik za pisanje projektov, in ko pišem projekt, si še vedno pomagam z našim priročnikom."

Močna konkurenca
Admir Baltić meni, da je pomembna predvsem dobra ideja, ki mora biti usklajena s potrebami društva. Tako so v društvu Ljiljan pred projektom že imeli željo po delavnicah impro in stand up komedije, vendar se na razpise danes prijavlja veliko društev in konkurenca je močna. Admir je pisal tudi projekt za Bošnjaško kulturno zvezo, ki pa ni bil odobren: "Večine prijavljenih projektov, kolikor vem, niso odobrili. To je nekaj, kar tamkajšnja komisija odloča, kaj je sprejemljivo za njih oziroma kaj od vsega tistega, kar so dobili, na neki način izstopa."

Projektno leto je leto "debelih krav"
Projektni denar je namenjen izključno za potrebe projekta in se lahko uporabi izključno na način, ki je bil določen v projektu. Admir Baltić opozarja, da ne gre za denar, s katerim v društvu svobodno razpolagajo. "Denar dobivate postopoma, ko dokazujete, kaj vse ste naredili. Mi smo v preteklosti že imeli kontrole neposredno iz Bruslja in tukaj iz Slovenije in denar je dejansko namenjen samo za projekt." Vendar za društvo, kot je Ljiljan, pridobitev projekta pomeni "leto debelih krav". "To pomeni, da bomo to leto lahko vzdrževali ves hladni pogon, ki ga društvo potrebuje - od elektrike in gretja do različnih vsebin. Vsak dodaten projekt v društvo prinese več vsebin, vsakič ko izvajamo večji projekt, se v društvu vsak dan nekaj dogaja," nazorno realnost manjšinskih društev opisuje Baltić.

Sistemska podpora države
Admir Baltić opozarja na pomanjkljivosti projektnega financiranja: "Vse načrtovano traja samo eno leto oziroma še manj, ker so razpisi navadno februarja, rezultati razpisa približno aprila in se projekt dejansko izvaja pol leta." In še: "Če bi namesto projektnega financiranja imeli možnost programskega financiranja, bi nam to prineslo več svobode, sredstva ne bi bila izključno vezana na cilje nekega projekta. Lahko bi izkoristili neko priložnost za denimo večer poezije gostujočega bosanskega pesnika, ki je naključno v Sloveniji. Takšni dogodki se ne morejo zajeti s projektnim financiranjem. Imeli bi možnost, da oblikujemo tudi dolgoročni program, ki bi ga lahko financirali."

Učiteljice bosanščine prostovoljke. Do kdaj?
Programsko financiranje bi, tako Baltić, omogočilo društvu Ljiljan, da dokončno reši vprašanje s financiranjem šole bosanskega jezika, ki jo izvaja že od leta 2012. "Vsako leto na novo naletimo na težavo, kako bomo krili stroške naših učiteljic, ki so v glavnem prostovoljke." Bošnjaška kulturna zveza je lani od Javnega sklada za kulturne dejavnosti RS za tri projekte prejela 5.500 evrov. S tem pa ne morejo pokriti stroškov šole bosanskega jezika.