Jana Kolar je v preteklosti v NUK-u vodila raziskave na področju ohranjanja kulturne dediščine. Foto: Osebni arhiv
Jana Kolar je v preteklosti v NUK-u vodila raziskave na področju ohranjanja kulturne dediščine. Foto: Osebni arhiv

Jana Kolar je izvršna direktorica evropske raziskovalne infrastrukture CERIC-ERIC, ki se osredotoča na karakterizacijo materialov in biomaterialov.

V preteklosti je predsedovala Evropskemu strateškemu forumu za raziskovalne infrastrukture (ESFRI), ki usmerja razvoj evropske politike na področju raziskovalnih infrastruktur.

Bila je tudi generalna direktorica za znanost in tehnologijo ter članica svetovalnega odbora avstrijskega ministra za znanost, za kar je prejela zlati znak za zasluge Republike Avstrije.

V preteklosti je v NUK-u vodila raziskave na področju ohranjanja kulturne dediščine, za kar je prejela Zoisovo priznanje za znanstvene dosežke. Leta 2012 je prejela Trubarjevo priznanje, ki ga NUK podeljuje za pomembne prispevke k ohranjanju nacionalne pisne kulturne dediščine.

Raziskovalno delo Jane Kolar je navdihnilo igrani celovečerec Pisma iz Egipta (2010) v režiji Polone Sepe ter z Aleksandro Balmazović, Mašo Bizjak in Sebastianom Cavazzo v osrednjih vlogah. Zgodba je osnovana na njenih znanstvenih dosežkih. Jana Kolar je namreč odkrila "metodo za učinkovito ohranjanje črnila na starih tekstih in slikah, ne da bi se original poškodoval. Po njenem odkritju in liku je oblikovan glavni ženski lik ‒ Irena, katere strast do ohranjanja starih zapisov izvira iz želje, da bi ohranila pisma, ki jih je njena babica nona Ana pisala, ko je delala v Aleksandriji," piše v Bazi slovenskih filmov (BSF).

Trenutni vršilec dolžnosti ravnatelja NUK-a je Marijan Rupert.