Aleš Berger je vsestranska osebnost na našem literarnem prizorišču – imeniten prevajalec, književni urednik in avtor slogovno izbrušenih dramskih, esejističnih in pripovednih del. Eno od svojih literarnih maksim je zapisal tudi v novem delu Vicmaher.

Takole pravi: "Govoriti enostavno, a ne brezbrižno. Izurjeno, ne pa nečimrno." Svojevrstno avtobiografijo sestavljajo prozna in pesemska besedila, aforizmi, vinjete, spominski drobci, zapisi sanj, iskrivi prebliski in komentarji z različnih področij življenja. Delo nosi podnaslov opilki in res je pisatelj svoja besedila temeljito slogovno obrusil. Povsod je čutiti njegov izjemni jezikovni čut, izvirni posluh za zvočnost in ritem zapisanega.

Pisatelju je uspelo o svetlih in trpkih plateh življenja spregovoriti zelo neposredno, posebej še, ko se na koncu knjige v pesmi Vicmaher vrne k svojemu izvoru in najde grob nepoznanega očeta. Tako je knjiga prežeta tudi s čustveno intenzivnostjo, ki pa nikoli ne zaide v razčustvovanost.

Tudi pesniška zbirka Fusnote Andreja Brvarja izžareva vitalistični odnos do življenja. Andrej Brvar, ki je pred kratkim praznoval 75. rojstni dan, je pri nas avtor z najbolj značilnim opusom pesmi v prozi, v katerih odslikava vsakdanje življenje in mu izreka hvaležnost. Fusnote so njegova deseta pesniška zbirka, v njej pa so zbrani lirični utrinki, aforizmi, hipni uvidi in spoznanja, ki odpirajo oči in srce za čudež biti. Pesnik zaobjame svet v vseh drobnih podrobnostih, prevzame ga lahko nekaj povsem običajnega in vsakdanjega.

Že trideset let piše zgolj poezijo v prozi, ki se mu zdi najprimernejša za sodobni čas, najbolj pristna, a to ne pomeni, da ni pozoren do pesniške izraznosti, nasprotno, njegov jezik je svež, ustvarjalen v iskanju pomenskih in zvočnih odtenkov. Pesnik odkriva s podobami, metaforiko, metonimijo in ritmom poetičnost v vsakdanji resničnosti.