Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V fokusu 9. zagrebškega Festivala svetovne književnosti (FSK) je slovenska književnost. Na tokratnem dogajanju pričakujejo več slovenskih avtorjev, kot tudi književnike iz še 15 držav, med katerimi je beloruska nobelovka Svetlana Aleksijevič.
Književnost na radijskih valovih zveni tako, kot jo pišejo (tudi) dobitnica Veronikine nagrade za poezijo Tina Kozin, vileniški nagrajenec avstrijski pisatelj Josef Winkler ter avtor v središču festivala Milan Dekleva. In sodobna portugalska imena.
Robert Kuret, letošnji nagrajenec Stritarjeve nagrade, po mnenju žirije prepoznava, razgalja in pronicljivo pojasnjuje tudi trivialnosti, kot je stereotipnost, "z igrivimi jezikovnimi sredstvi pa v tekste vnaša sproščenost".
Roman tržaškega pisatelja Marija Čuka Fiamme nere (Črni obroč), dogajanje katerega je postavljeno v čas požiga slovenskega Narodnega doma v Trstu, je prejel posebno priznanje strokovne komisije 28. mednarodne literarne nagrade Latisana per il Nord-Est.
25. Veronikina nagrada za najboljšo pesniško zbirko je šla v roke Tine Kozin za zbirko Nebo pod vodo. Zlatnik poezije za pesniški opus je prejel Milan Jesih, srednješolcem namenjeno malo Veronikino nagrado pa Nina Bohnec za pesem Med najinimi dotiki.
Pred 110. obletnico rojstva slovenske pisateljice, pesnice, dramatičarke, prevajalke in urednice Kristine Brenk bodo na Radiu Slovenija predvajali štiri igre, ki so nastale po njenih avtorskih zgodbah.
Enajst let in pol tišine je peta pesniška knjiga pesnika, esejista, publicista in glasbenika, doktorja literarne znanosti Davida Bandlja, knjiga, ki ustavi čas, zmasira dušo in komunicira s telesom.
Temo letošnjega srečanja Pranger, Poezija & sveto, so izbrali zaradi domala "tabuizirane teme duhovne poezije na Slovenskem" in jo osvetlili s kulturnozgodovinskega in literarnega vidika.
Pet novel Lenarta Zajca, ki se za silo sprimejo v roman, ima naslov po glavni junakinji, ki v prvem poglavju oziroma zgodbi o sebi pove, da je potomka piratskega kapitana Bartolomewa Robertsa, /.../
Znova je čas za literarno-glasbeno dogajanje, ki ga tokrat že 28. leto zapored ob večernih urah pred Škuc prinese festival Živa književnost. V poznih popoldanskih urah pa dogajanje vsakič pospremi še otrokom in mladim namenjen program O' živela knjiga.
Pri znameniti knjižni založbi Penguin Books so se odločili v okviru izdaj Penguin Classics uvesti tako rekoč nov kanon okoljske literature, poimenovan Green Ideas, za katerega menijo, da je "spremenil način razmišljanja in govora o živi Zemlji".
Pesniška zbirka Rana sled pesnika, filozofa, prevajalca, urednika, založnika, umetnostnega zgodovinarja in kustosa Andreja Medveda bralcu ponuja poseben pogled v minevanje. Njegova rajska ptica "prepeva o minljivosti neznosne sreče".
Tokratne radijske literarne oddaje prinašajo dela Borisa Pahorja, Ivana Tavčarja, Patricka Modianoja, Draga Jančarja in Vinka Möderndorferja. Tako da se odgovor na vprašanje "Kako zveni književnost?", glasi "doživeto, umirjeno, solidarno in refleksivno".
"Nezakonita melanholija Carlosa Pascuala temelji na formi kronike, a jo s tem, ko se izmakne kronološkemu principu, tudi inventivno prenavlja," je zapisala žirija nagrade novo mesto.
V nasprotju s svojimi predhodniki na festivalu Dnevi poezije in vina letošnji avtor Odprtega pisma Evropi, nemški pesnik Durs Grünbein, v svojem zapisu ne izpostavlja pomanjkljivosti Evrope, temveč skuša poudariti njene velike in izjemne odlike.
Fulvio Tomizza, rojen v tridesetih letih prejšnjega stoletja v hrvaški Istri, je vse življenje preživel na različnih koncih Istre in ta multikulturna entiteta na robu treh narodov ima v njegovem opusu središčno vlogo.
Ob 101. obletnici požiga tržaškega Narodnega doma je izšla monografija zgodovinarjev Boruta Klabjana in Gorazda Bajca z naslovom Ogenj, ki je zajel Evropo. Bajc pravi, da je knjiga napisana zgodovinsko, in ne politično pravilno, kar Evropa potrebuje.
Za vsaj kolikor toliko zanesljivo vstopno lego h Krajnčevi najnovejši pripovedni stvaritvi se moramo seznaniti s pisateljevo umestitvijo med žanre. Zgodovina harmonike je označena kot eksperimentalni absurdni roman.
Zamejski pisatelj Boris Pahor, pričevalec fašističnega nasilja nad Slovenci v Italiji, slavi 108. rojstni dan. Že vse življenje opozarja na nevarnosti totalitarnih režimov, katerih žrtev je bil tudi sam. Čestitke tudi iz zamejstva in slovenske politike.
Rusistka, slovenistka, doktorica literarnih ved in pesnica Neža Zajc v tretji pesniški zbirki Brez slovesa v osnovi sledi temi smrti. Tematika ni predstavljena le kot fizičen odhod, je predvsem nenehno razmišljanje o odhodih, trpljenju in bolečini.
Neveljaven email naslov
